Boštjana Čukurja, keramičarja iz Velenja, večina pozna kot 6 Pack Čukurja. Manj pa jih ve, da ima znan slovenski raper tudi podjetje, ki se ukvarja s polaganjem ploščic. Da Boštjan Čukur združuje svoja »poklica«, dokazuje tudi naslov zadnjega albuma Keramičarska lirika, kot se imenuje njegovo podjetje. Raperji v svojih besedilih govorijo o osebnih izkušnjah in zasebnem življenju – tudi zato je keramičarstvo našlo mesto v Čukurjevi glasbi.
Kdo je Boštjan Čukur oziroma 6 Pack Čukur? Predvsem glasbenik ali keramičar?
Lahko bi rekel, da sem pol glasbenik in pol keramičar – tako glede na čas, ki ga posvečam poklicu, kot glede na sredstva, ki mi jih ta prinese. Samo z glasbo se, žal, pri nas ne da preživeti, položnice pa je treba plačevati vse leto. Tudi v glasbi je seveda nekaj denarja, vendar je tu tako, da si enkrat na vrhu in drugič ne, tako tudi enkrat veliko zaslužiš, drugič ne. Zato usklajujem oba »poklica«. Poleti, ko je čas za polaganje ploščic, se veliko ukvarjam s keramičarstvom, pozimi pa v studiu ustvarjam glasbo.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s keramičarstvom?
Z glasbo sem se začel ukvarjati pri petnajstih, s keramiko pa še nekoliko prej. Oče je namreč imel podjetje in je polagal ploščice, tako da sem mu pomagal že kot otrok. V keramičarstvu sem že vrsto let, je pa res, da se kot mladostnik nikoli nisem videl na tem področju, kar je normalno. Otroci ponavadi ne želimo delati v očetovem podjetju. Po drugi strani sem v glasbi že kar nekaj časa, tako da se glasba in keramičarstvo tudi s tega vidika dopolnjujeta.
V keramičarstvu ste torej že nekaj let. Ali se je v tem času veliko spremenilo?
Vsekakor se je v teh letih veliko spremenilo – materiali, način polaganja, več je bordur, mozaikov in drugih dodatkov. Veliko sprememb pa je bilo tudi v glasbi.
Novi materiali in novi načini polaganja prinašajo tudi več možnosti za ustvarjanje. Lahko bi rekli, da je tudi polaganje ploščic nekakšna umetnost.
Se strinjam, tudi keramičarstvo je nekakšna umetnost, sploh polaganje ploščic, ki se opravlja brez rokavic, zaradi česar je treba imeti veliko občutka za delo. Po mojem mnenju so tudi druge obrti, kjer je veliko ročnega dela, nekakšna umetniška dejavnost.
Veliko ste se ukvarjali s polaganjem in poznate veliko keramičarjev. Kako prepoznamo dobrega polagalca ploščic?
Predvsem mora imeti čiste roke in urejeno torbo. Dobrega polagalca prepoznam prav po tem, po čistih rokah in urejenosti, saj sta čistoča in urejenost zelo pomembni.
Kje najraje in kje najpogosteje polagate ploščice? V zasebnih stanovanjih, poslovnih prostorih, velikih kompleksih?
S prijateljem polagava ploščice predvsem v zasebnih stanovanjih. Rad imam luksuzne apartmaje, kopalnice, sobe, ker si lahko vzamem čas in temeljito opravim svoje delo. Všeč mi je, če so vključeni tudi zahtevnejši vzorci polaganja, ne zgolj enobarvne ploščice. Za zdaj se izgibam delu v velikih stavbah. V takih kompleksih in novih stanovanjskih blokih je treba narediti vse hitro, kar pa še ne pomeni, da je delo tudi kakovostno opravljeno. Velikokrat se zgodi, da ploščice polagajo zidarji, s čimer se osebno ne strinjam. Zidar naj zida, parketar naj polaga parket, keramičar pa ploščice.
Torej je večina vaših strank zasebnikov. Kje vas najdejo oziroma kako pridobivate stranke?
Glas o dobrem keramičarju gre od ust do ust. To pa ne velja samo zame, ampak tudi za druge keramičarje. Za zdaj težav s strankami ni. Dela je vedno dovolj.
Veliko polagate in veliko koncertirate. Večina Slovencev vas pozna kot glasbenika. Kaj pa v okolju, v katerem delate tudi kot keramičar?
Večina širše javnosti me res pozna kot glasbenika, tudi v domačem Velenju. Ko tu in tam omenim, da sem tudi keramičar, mi marsikdo ne verjame. »Mi boš položil ploščice v kopalnici,« pravijo v šali, verjamejo pa šele, ko jih tudi resnično položim. Zanimivo je tudi pri podjetjih, ko pri dogovarjanju nisem v neposrednem stiku z ljudmi, ki delajo v prostorih, kjer polagam ploščice. Nekateri me gledajo, govorijo, da sem jim znan, pa ne vedo, od kod. Nekateri se me nato spomnijo, prepoznajo. Ko me ljudje vidijo na odru, pa mislim, da nihče ne pomisli na to, da sem keramičar.
Ali strankam tudi svetujete? Morda glede barve ali kombinacije ploščic?
Nerad delim nasvete, predvsem kar zadeva kombinacije ali barve ploščic. Dejstvo je, da ima sto ljudi sto različnih okusov. Zato bi lahko z nasveti, ki bi temeljili na mojem okusu, stranke razočaral. Temu se izogibam, svetujem pa glede funkcionalnosti. Glavni nasvet je vsekakor to, da bele fuge ne sodijo na tla, ker bodo le kratek čas bele. Na to svoje stranke tudi opozorim, če vidim, da so se tako odločile.
Na trgu je veliko ploščic, ki pa se razlikujejo tako po kakovosti kot po videzu. Kako ocenite dobre ploščice?
Predvsem velja, da drage ploščice še niso tudi dobre. Prepričan sem, da je mogoče ustvariti izredno lep ambient tudi s poceni ploščicami, z malo kombinacije in okusa. Tu pa spet velja, da ima vsak človek svoj okus.
Veliko ljudi prenavlja bodisi svoje stanovanje bodisi poslovne prostore. Kaj bi jim svetovali pri izbiri ploščic in polaganju?
Kot že rečeno, je moj prvi nasvet, naj bodo po tleh sive, nikakor pa ne bele fuge. Drugi nasvet pa je, naj se ne bojijo eksperimentirati tudi na tem področju, naj morda izstopijo iz običajnih okvirov. Danes večina še vedno izbira standardne ploščice. In še za konec: ploščic naj ne polagajo sami, ampak naj najamejo keramičarja.
Bi se zdaj, po vseh teh letih v keramičarstvu, znova odločili za ta poklic?
Če oče ne bi imel podjetja, ne vem, ali bi sploh postal keramičar. Zaradi glasbe sem opustil študij gradbeništva, saj sem v njej našel svojo pot in svoje veselje. Žal pa je tako, da moramo glasbeniki zaradi dodatnega zaslužka imeti še en poklic. Če bi z glasbo zaslužil dovolj, pa bi keramičarstvo najverjetneje opustil.
***
Nena Bibica
Kdo je Boštjan Čukur oziroma 6 Pack Čukur? Predvsem glasbenik ali keramičar?
Lahko bi rekel, da sem pol glasbenik in pol keramičar – tako glede na čas, ki ga posvečam poklicu, kot glede na sredstva, ki mi jih ta prinese. Samo z glasbo se, žal, pri nas ne da preživeti, položnice pa je treba plačevati vse leto. Tudi v glasbi je seveda nekaj denarja, vendar je tu tako, da si enkrat na vrhu in drugič ne, tako tudi enkrat veliko zaslužiš, drugič ne. Zato usklajujem oba »poklica«. Poleti, ko je čas za polaganje ploščic, se veliko ukvarjam s keramičarstvom, pozimi pa v studiu ustvarjam glasbo.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s keramičarstvom?
Z glasbo sem se začel ukvarjati pri petnajstih, s keramiko pa še nekoliko prej. Oče je namreč imel podjetje in je polagal ploščice, tako da sem mu pomagal že kot otrok. V keramičarstvu sem že vrsto let, je pa res, da se kot mladostnik nikoli nisem videl na tem področju, kar je normalno. Otroci ponavadi ne želimo delati v očetovem podjetju. Po drugi strani sem v glasbi že kar nekaj časa, tako da se glasba in keramičarstvo tudi s tega vidika dopolnjujeta.
V keramičarstvu ste torej že nekaj let. Ali se je v tem času veliko spremenilo?
Vsekakor se je v teh letih veliko spremenilo – materiali, način polaganja, več je bordur, mozaikov in drugih dodatkov. Veliko sprememb pa je bilo tudi v glasbi.
Novi materiali in novi načini polaganja prinašajo tudi več možnosti za ustvarjanje. Lahko bi rekli, da je tudi polaganje ploščic nekakšna umetnost.
Se strinjam, tudi keramičarstvo je nekakšna umetnost, sploh polaganje ploščic, ki se opravlja brez rokavic, zaradi česar je treba imeti veliko občutka za delo. Po mojem mnenju so tudi druge obrti, kjer je veliko ročnega dela, nekakšna umetniška dejavnost.
Veliko ste se ukvarjali s polaganjem in poznate veliko keramičarjev. Kako prepoznamo dobrega polagalca ploščic?
Predvsem mora imeti čiste roke in urejeno torbo. Dobrega polagalca prepoznam prav po tem, po čistih rokah in urejenosti, saj sta čistoča in urejenost zelo pomembni.
Kje najraje in kje najpogosteje polagate ploščice? V zasebnih stanovanjih, poslovnih prostorih, velikih kompleksih?
S prijateljem polagava ploščice predvsem v zasebnih stanovanjih. Rad imam luksuzne apartmaje, kopalnice, sobe, ker si lahko vzamem čas in temeljito opravim svoje delo. Všeč mi je, če so vključeni tudi zahtevnejši vzorci polaganja, ne zgolj enobarvne ploščice. Za zdaj se izgibam delu v velikih stavbah. V takih kompleksih in novih stanovanjskih blokih je treba narediti vse hitro, kar pa še ne pomeni, da je delo tudi kakovostno opravljeno. Velikokrat se zgodi, da ploščice polagajo zidarji, s čimer se osebno ne strinjam. Zidar naj zida, parketar naj polaga parket, keramičar pa ploščice.
Torej je večina vaših strank zasebnikov. Kje vas najdejo oziroma kako pridobivate stranke?
Glas o dobrem keramičarju gre od ust do ust. To pa ne velja samo zame, ampak tudi za druge keramičarje. Za zdaj težav s strankami ni. Dela je vedno dovolj.
Veliko polagate in veliko koncertirate. Večina Slovencev vas pozna kot glasbenika. Kaj pa v okolju, v katerem delate tudi kot keramičar?
Večina širše javnosti me res pozna kot glasbenika, tudi v domačem Velenju. Ko tu in tam omenim, da sem tudi keramičar, mi marsikdo ne verjame. »Mi boš položil ploščice v kopalnici,« pravijo v šali, verjamejo pa šele, ko jih tudi resnično položim. Zanimivo je tudi pri podjetjih, ko pri dogovarjanju nisem v neposrednem stiku z ljudmi, ki delajo v prostorih, kjer polagam ploščice. Nekateri me gledajo, govorijo, da sem jim znan, pa ne vedo, od kod. Nekateri se me nato spomnijo, prepoznajo. Ko me ljudje vidijo na odru, pa mislim, da nihče ne pomisli na to, da sem keramičar.
Ali strankam tudi svetujete? Morda glede barve ali kombinacije ploščic?
Nerad delim nasvete, predvsem kar zadeva kombinacije ali barve ploščic. Dejstvo je, da ima sto ljudi sto različnih okusov. Zato bi lahko z nasveti, ki bi temeljili na mojem okusu, stranke razočaral. Temu se izogibam, svetujem pa glede funkcionalnosti. Glavni nasvet je vsekakor to, da bele fuge ne sodijo na tla, ker bodo le kratek čas bele. Na to svoje stranke tudi opozorim, če vidim, da so se tako odločile.
Na trgu je veliko ploščic, ki pa se razlikujejo tako po kakovosti kot po videzu. Kako ocenite dobre ploščice?
Predvsem velja, da drage ploščice še niso tudi dobre. Prepričan sem, da je mogoče ustvariti izredno lep ambient tudi s poceni ploščicami, z malo kombinacije in okusa. Tu pa spet velja, da ima vsak človek svoj okus.
Veliko ljudi prenavlja bodisi svoje stanovanje bodisi poslovne prostore. Kaj bi jim svetovali pri izbiri ploščic in polaganju?
Kot že rečeno, je moj prvi nasvet, naj bodo po tleh sive, nikakor pa ne bele fuge. Drugi nasvet pa je, naj se ne bojijo eksperimentirati tudi na tem področju, naj morda izstopijo iz običajnih okvirov. Danes večina še vedno izbira standardne ploščice. In še za konec: ploščic naj ne polagajo sami, ampak naj najamejo keramičarja.
Bi se zdaj, po vseh teh letih v keramičarstvu, znova odločili za ta poklic?
Če oče ne bi imel podjetja, ne vem, ali bi sploh postal keramičar. Zaradi glasbe sem opustil študij gradbeništva, saj sem v njej našel svojo pot in svoje veselje. Žal pa je tako, da moramo glasbeniki zaradi dodatnega zaslužka imeti še en poklic. Če bi z glasbo zaslužil dovolj, pa bi keramičarstvo najverjetneje opustil.
***
Nena Bibica
