Vprašanje se nanaša na položaj, ko naročnik del že med njihovim izvajanjem opazi, da izvajalec (podjemnik) svojega posla ne opravlja v skladu z medsebojnim dogovorom. Zakonodaja na tem področju je jasna. Obligacijski zakonik namreč v 626. členu določa, da mora podjemnik opraviti delo po dogovoru in po pravilih posla. Seveda pa je v konkretnem primeru stvar presoje (navadno strokovne), ali podjemnik svoje delo opravlja po dogovoru in pravilih posla, kar pomeni, da je to vsaj deloma tudi dejansko, ne samo pravno vprašanje. Za razjasnitev omenjenih dejstev bo mnogokrat treba pridobiti mnenje strokovnjaka ustrezne (običajno gradbene) stroke.
Obligacijski zakonik še določa: če se med delom izkaže, da podjemnik ne upošteva pogodbenih pogojev, da sploh ne dela, kot bi moral, in da bo imelo opravljeno delo napake, ga lahko naročnik na to opozori in mu določi primeren rok, da svoje delo prilagodi svojim obveznostim (627. člen). Če do izteka tega roka podjemnik ne izpolni naročnikove zahteve, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode. Dolžina primernega roka z zakonom vnaprej ni določena, ampak je odvisna od konkretnega primera oziroma narave dela. Veljavna zakonodaja torej naročniku omogoča, da lahko ob hkratni izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev odstopi od pogodbe s prosto izjavo. To pomeni, da se ne zahteva posebna oblika odstopa (sodna odpoved, odpoved prek notarja …).
V povezavi z omenjenim vprašanjem je treba omeniti še dvoje. Izvajalec ne more utemeljeno zahtevati plačila za delo, ki ni dalo rezultatov, dogovorjenih med strankama. Poleg tega izvajalec naročniku odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi napak pri njegovi izvedbi dela, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Silvester Polanc, odvetnik
Obligacijski zakonik še določa: če se med delom izkaže, da podjemnik ne upošteva pogodbenih pogojev, da sploh ne dela, kot bi moral, in da bo imelo opravljeno delo napake, ga lahko naročnik na to opozori in mu določi primeren rok, da svoje delo prilagodi svojim obveznostim (627. člen). Če do izteka tega roka podjemnik ne izpolni naročnikove zahteve, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode. Dolžina primernega roka z zakonom vnaprej ni določena, ampak je odvisna od konkretnega primera oziroma narave dela. Veljavna zakonodaja torej naročniku omogoča, da lahko ob hkratni izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev odstopi od pogodbe s prosto izjavo. To pomeni, da se ne zahteva posebna oblika odstopa (sodna odpoved, odpoved prek notarja …).
V povezavi z omenjenim vprašanjem je treba omeniti še dvoje. Izvajalec ne more utemeljeno zahtevati plačila za delo, ki ni dalo rezultatov, dogovorjenih med strankama. Poleg tega izvajalec naročniku odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi napak pri njegovi izvedbi dela, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
Silvester Polanc, odvetnik
