Informacijsko središče Korak - CLANKI

Članki

Anhidritni estrihi

Anhidritni estrih je sestavljen iz anhidrita (kalcijevega sulfata), ki deluje kot vezivo, in vode, navadno pa še iz agregata in dodatkov. Beseda anhidrit izvira iz grškega izraza “an hydros”, ki v prevodu pomeni brez vode. Agregat je anorganskega izvora in zanj veljajo iste zahteve kot za malte. Velikost zrna uporabljenega agregata ne sme preseči tretjine debeline položenega estriha. Vezivo je naravni ali sintetični anhidrit s 7-odstotnim dodatkom apna ali 3-odstotnim dodatkom sulfatov, ki spodbudijo vezavo. Naravni anhidrit je sedimentni mineral, brezvodna sadra (CaSO4), sintetični anhidrit pa kemični produkt, ki nastaja pri pridobivanju fluorovodika.

Anhidritni estrih se navadno polaga na cementno ali betonsko podlago in na kovinska tla, manj primerna sta magnezitni estrih in liti asfalt. Podlaga mora biti čista, kompaktna in brez razpok. Za dobro sprijemnost estriha nanesemo predpremaz. Anhidritni estrih oziroma vezivo kalcijev sulfat v vlagi reagira na proizvode iz cementne osnove (podlago, stene), kar lahko povzroči odstopanje. Zaščita s parozapornim slojem je obvezna, če se hočemo izogniti poznejšim težavam. Zaradi istega vzroka je nujna uporaba predpremaza, ko želimo estrih izravnati s cementno izravnalno maso. Zelo pomembna je tudi uporaba ustreznega lepila. Strokovnjaki odsvetujejo lepila na vodni osnovi, primerna naj bi bila poliuretanska lepila.

Strokovnjaki se navadno za ustrezno izvedbo estrihov sklicujejo na nemški standard DIN 18560, Estrihi. Nemški standardizacijski sistem je namreč eden najpopolnejših velikih evropskih nacionalnih sistemov (ima več kot 20.000 standardov), čeprav si slovenski standardizacijski sistem prizadeva privzemati evropske in mednarodne, ne pa nacionalne standarde. Na področju zaključnih del v gradbeništvu so na podlagi Odredbe o tehničnih zahtevah za gradbene proizvode (Uradni list RS, št. 76/95) v Sloveniji še vedno obvezni JUS-standardi.

Velika prednost anidritnega estriha je v tem, da je že pripravljen za uporabo, mešanici je treba dodati le vodo. Tako izključimo možnost neustreznega mešalnega razmerja. Polaga se takoj po dostavi na gradbišče in po tem, ko se zameša. Lahko je samorazlivni in ga na velike površine nanašamo s črpalkami. Estrih se enakomerno porazdeli po vsej površini. Primeren je za izvedbo veznega estriha, kjer je debelina največ 50 milimetrov, polaga se tudi na ločilni sloj ali plavajoče v debelini nad 35 milimetrov.

Pri strjevanju mora biti temperatura v prostoru višja od 5 stopinj Celzija. Anhidrit veže hitro, odvisno od vrste veziva se proces začne po eni uri in konča najpozneje v 20 urah. Anhidritni estrihi so zračnovezoči, njihova trdnost pa je odvisna od stopnje izsušitve. Sveže položen estrih mora biti najmanj dva dni zavarovan pred neugodnimi vremenskimi razmerami (proti pretiranemu soncu, prepihu, prenizki ali previsoki temperaturi …). Prva dva dni se ne sme obremeniti, močno obremenitev pa prenese šele po petih dneh. Nekatere estrihe je treba po polaganju oziroma po tem, ko se po njih lahko že hodi, obrusiti. Brušenje je odvisno od vrste anhidritnega veziva. Tako na primer estriha iz naravnega anhidrita ni treba brusiti, pri estrihu iz sintetičnega anhidrita pa je brušenje obvezno.

Brusimo iz dveh razlogov:
– da odstranimo vrhnjo plast, ki se navadno drobi in ni kompaktna,
– da omogočimo hitrejše izparevanje vode, ki jo vsebuje zmes.
Anhidritni estrih je prostorsko zelo stabilen, krči se vsaj petnajstkrat manj kot cementni estrihi. Zaradi tega se lahko polaga brez fug tudi na površinah do 1000 kvadratnih metrov. Poleg tega se ne viha, kar pomeni veliko ravnost tal. Spodnja preglednica kaže nekatere značilnosti anhidritnega estriha.

Tabela 1: Lastnosti anhidritnega estriha
gostota	2,1 kg/dm3
upogibna trdnost	od 3 do 9 Mpa
tlačna trdnost	od 15 do 60 Mpa
izguba mase pri obrusu	od 9 do 22 cm3/50cm2
toplotna prevodnost	1,2 W/Km
temperaturna obstojnost	do 60 ° C
neobstojnost	pri trajni vlagi in vodnih raztopinah
gorljivost	negorljiv
protiprašnost	odvisno od sestave

Polagalec mora biti zelo natančen pri preverjanju vlažnosti podlage iz anhidritnega estriha. Najbolj natančne meritve omogoča karbidna metoda – CM. Estrih ne sme biti izpostavljen trajni vlagi, zato ga ne smemo vgrajevati na zunanjih površinah. Tudi v notranjih prostorih je treba namestiti parno zaporo povsod, kjer obstaja nevarnost vlage. Najpogostejša poškodba anhidritnih estrihov je izguba trdnosti prav zaradi dolgotrajnega in stalnega vpliva vlage. V tabeli so prikazane najvišje stopnje vlažnosti anhidritnega estriha pri polaganju različnih oblog pri meritvi z aparatom CM.

Tabela 2: Največja lažnost anhidritnega estriha pri polaganju različnih talnih oblog pri meritvi s CM
Tip talne obloge	Stopnja vlažnosti anhidritnega estriha (v %)
kamen in keramika	0,5
prepustna tla iz tekstila	1,0
neprepustna tla iz tekstila	0,5
elastične obloge, na primer PVC, guma, linolej, parket	0,5
parket	0,5

Anhidritni estrih se uporablja v stanovanjski gradnji, obrtnih delavnicah, lahki industriji, kot plavajoč podložni tlak ali plavajoči tlak na ločilni plasti, zaradi toplotne prevodnosti pa je še posebno primeren za estrih z vgrajenim talnim ogrevanjem.

Ključna težava, s katero se sreča polagalec pri polaganju parketa na anhidritni estrih, je odpornost estriha proti neizogibnemu premikanju lesenega poda. Polagalec naj se pred začetkom del posvetuje s proizvajalcem in dobaviteljem o primernem lepilu. V preglednici so prikazane nekatere povprečne tehnične značilnosti podlage, ki je primerna za lepljenje in pribijanje lesenih podov.

Tabela 3: Nekatere povprečne tehnične lastnosti podlage, ki je primerna za lepljenje in pribijanje lesenih podov
kompaktnost	Ne pušča sledi pri poskusu s kladivom. Ne zveni zamolklo
debelina plavajočega estriha	Cementi: najmanj 35 – 40 mm Anhidritni: najmanj 35 mm
površinska trdnost	Ni globokih zarez pri poskusu z žebljem. Ni drobljiv in prašen.
vlažnost	Cementi: največ 2 % Anhidritni: največ 0,5 % Hidrovezoči: največ 2 %
sušenje	Cementi: 10 – 15 dni za vsak cm debeline Anhidritni: 7 – 10 dni za vsak cm debeline Hidrovezoči: 2 – 7 dni (hitro ali ultrahitro vezivo)
ravnost	Ni udorov in valovitih predelov. Dovoljena odstopanja za estrihe, na katere se lepijo talne obloge: 1m = 4 mm, 4 m = 10 mm, 10 m = 12 mm (DIN 18202)
čistost	Ni ostankov in barvnih madežev, lepila, mavca, ometa, beljenja in drugih snovi.
upogibna trdnost	Cementi: 311 Mpa Anhidritni: 39 Mpa

Viri:
Slovenski kolokvij o betonih, Industrijski tlaki: zbornik gradiv in referatov, IRMA, Ljubljana, 1998
Več avtorjev: Gradbeni priročnik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998
Revija Professional Parquet, november/december 1999, str. 48-54
Revija Ceramicaacta, julij/avgust 2000, str. 36-46
Prospekti različnih proizvajalcev

torek	sreda	četrtek

-4 / 0	-2 / -1	-1 / 2

405 idejnih rešitev

Čiščenje madežev na keramičnih ploščicah

Praviloma madeže na keramičnih (glaziranih) ploščicah odstranimo z vodo in običajnim čistilom, vendar so nekateri madeži trdovratnejši in takrat moramo uporabiti močnejša čistilna sredstva. Za nekaj pogostejših primerov navajamo oblike čiščenja v nadaljevanju, pri čemer velja, da je ...