V mestih je čedalje pomembnejša čim večja učinkovitost infrastrukture. Stroški komunalne opreme stavbnih zemljišč so namreč zelo visoki, zato se pojavljajo zahteve po kar najugodnejši izrabi zemljišč. Z njimi so najbolj potratne enostanovanjske hiše z veliko vrta in le redki si lahko privoščijo tako razkošje. Njihovo nasprotje so strnjena večstanovanjska naselja. Nekakšen kompromis med obojim pa pomenijo vrstne hiše. Zidava je še vedno strnjena in s tem racionalna, vsaka enota pa ima svoj vrt. Kompromis je večinoma sklenjen v škodo zasebnosti zunanjih bivalnih površin.
Vrtovi so majhni, praviloma obdani z dvometrsko visoko ograjo, ki zakriva pogled na vrt s sosednjega vrta oziroma pločnika, pogled z oken in balkonov sosednjih objektov pa ni dovolj zakrit. Ker je vrt majhen in obdan z razmeroma visoko ograjo, zrak v njem slabo kroži. Poleg tega se rastne razmere zaradi sence, ki jo na vrt meče ograja, na kratke razdalje močno spreminjajo. Tako je lahko na severni strani južne ograje tik ob njej globoka senca, meter stran pa sonce neusmiljeno žge. Vizualna izpostavljenost, spremenljiva osončenost in nekroženje zraka so glavni robni pogoji ureditve atrijskih vrtov vrstnih hiš.
Predstavljen atrijski vrt pripada vrstni enodružinski hiši v predmestju Ljubljane. Ob razmišljanju, kako ga urediti, se je takoj pojavilo vprašanje vrtnega orodja. Na vrt se pride samo iz notranjih bivalnih prostorov ali s ceste. Neposredna povezava notranjih in zunanjih bivalnih prostorov je sicer najpomembnejši element urejanja vrta, vendar je zelo nepraktično peljati kosilnico čez novo preprogo v dnevni sobi. Zato sem v vrtu predvidel prostor za manjšo uto.
Na različno osončenih površinah v majhnem vrtu je zelo težko doseči enakomerno trato. Tako sem si pomagal z rastlinami, ki so zahtevale več vlage in sence (severna stran južne ograje) oziroma veliko sonca (južna stran severne ograje). Uporabil sem jih kot nadomestke trate, hkrati pa ustvaril barvito gredo, ki ublaži oster prehod med ravnino trate in vertikalo ograje. Večji del vrta sestavlja tratna površina.
Ker je vrt majhen, na njem ni visokih rastlin, ki bi zakrile teraso pred pogledi z okoliških oken. Velike rastline bi sčasoma dajale preveč sence in bi lahko povsem prevladale nad celotno površino vrta.
Ob terasi sem oblikoval vodni motiv. Voda v vrt vnaša živahnost in je že od nekdaj simbol življenja. Naročnike je pogosto strah komarjev in drugega mrčesa, ki naj bi ga privlačila voda. Treba pa je upoštevati, da se komarji izogibajo tekoči vodi (fontana, potok). Kljub temu vodni motiv zahteva nekaj oskrbe, saj se lahko pojavijo alge, ki so še najbolj nadležne. Njihovo razraščanje zaviramo s kemičnimi dodatki oziroma moramo bazen vsaj enkrat na leto očistiti. K razvoju alg izdatno pripomore pregreta voda. Zato je pomembno, da je površina vodnega motiva v rahli senci, in ne neposredno izpostavljena sončni pripeki.
Ograje atrijskega vrta so kot nalašč za popenjavke. Pri tem moramo paziti, katera stran je sončna in kje bodo popenjavke rasle v senci.
Ureditev majhnih vrtov je oblikovno zelo zahtevna. Naročnikovih potreb in želja je precej, vrt pa je majhen. Ker vse opazujemo razmeroma od blizu, nam je še bolj na očeh. Zato je premišljeno in usklajeno načrtovanje temelj za prijeten in uporaben vrt.
Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Vrtovi so majhni, praviloma obdani z dvometrsko visoko ograjo, ki zakriva pogled na vrt s sosednjega vrta oziroma pločnika, pogled z oken in balkonov sosednjih objektov pa ni dovolj zakrit. Ker je vrt majhen in obdan z razmeroma visoko ograjo, zrak v njem slabo kroži. Poleg tega se rastne razmere zaradi sence, ki jo na vrt meče ograja, na kratke razdalje močno spreminjajo. Tako je lahko na severni strani južne ograje tik ob njej globoka senca, meter stran pa sonce neusmiljeno žge. Vizualna izpostavljenost, spremenljiva osončenost in nekroženje zraka so glavni robni pogoji ureditve atrijskih vrtov vrstnih hiš.
Predstavljen atrijski vrt pripada vrstni enodružinski hiši v predmestju Ljubljane. Ob razmišljanju, kako ga urediti, se je takoj pojavilo vprašanje vrtnega orodja. Na vrt se pride samo iz notranjih bivalnih prostorov ali s ceste. Neposredna povezava notranjih in zunanjih bivalnih prostorov je sicer najpomembnejši element urejanja vrta, vendar je zelo nepraktično peljati kosilnico čez novo preprogo v dnevni sobi. Zato sem v vrtu predvidel prostor za manjšo uto.
Na različno osončenih površinah v majhnem vrtu je zelo težko doseči enakomerno trato. Tako sem si pomagal z rastlinami, ki so zahtevale več vlage in sence (severna stran južne ograje) oziroma veliko sonca (južna stran severne ograje). Uporabil sem jih kot nadomestke trate, hkrati pa ustvaril barvito gredo, ki ublaži oster prehod med ravnino trate in vertikalo ograje. Večji del vrta sestavlja tratna površina.
Ker je vrt majhen, na njem ni visokih rastlin, ki bi zakrile teraso pred pogledi z okoliških oken. Velike rastline bi sčasoma dajale preveč sence in bi lahko povsem prevladale nad celotno površino vrta.
Ob terasi sem oblikoval vodni motiv. Voda v vrt vnaša živahnost in je že od nekdaj simbol življenja. Naročnike je pogosto strah komarjev in drugega mrčesa, ki naj bi ga privlačila voda. Treba pa je upoštevati, da se komarji izogibajo tekoči vodi (fontana, potok). Kljub temu vodni motiv zahteva nekaj oskrbe, saj se lahko pojavijo alge, ki so še najbolj nadležne. Njihovo razraščanje zaviramo s kemičnimi dodatki oziroma moramo bazen vsaj enkrat na leto očistiti. K razvoju alg izdatno pripomore pregreta voda. Zato je pomembno, da je površina vodnega motiva v rahli senci, in ne neposredno izpostavljena sončni pripeki.
Ograje atrijskega vrta so kot nalašč za popenjavke. Pri tem moramo paziti, katera stran je sončna in kje bodo popenjavke rasle v senci.
Ureditev majhnih vrtov je oblikovno zelo zahtevna. Naročnikovih potreb in želja je precej, vrt pa je majhen. Ker vse opazujemo razmeroma od blizu, nam je še bolj na očeh. Zato je premišljeno in usklajeno načrtovanje temelj za prijeten in uporaben vrt.
Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
