Tokratno izvedensko mnenje se nanaša na barvno raznovrstnost lam parketa in parketa debeline 14 milimetrov iz afriške vrste lesa, poimenovane doussié. Ponekod je parket že lakiran, drugje le položen, nekaj deščic pa je še zapakiranih, torej takih, kakršne je odposlal dobavitelj.
Po natančnem pregledu zapakiranega parketa sem si ogledal še položenega. Dobavitelj je jamčil, da je bilo 350 kvadratnih metrov lam parketa in 240 kvadratnih metrov parketa debeline 14 milimetrov iz lesa doussié prvega kakovostnega razreda skladnih s standardom UNI 4376, po katerem v prvi kakovostni razred ali v prvi izbor spadajo deščice brez napak. Vlakna so ravna, polplamenasta ali plamenasta, s strženovimi trakovi ali brez njih, tekstura pravilna, tudi kodrava, barva značilna za drevesno vrsto. Položeni parket, ki še ni bil brušen, ustreza omenjenemu standardu, tako kot lakirani lam parket.
Barvno razlikovanje posameznih parketnih deščic se je pojavilo predvsem zaradi laka, ki poudarja različne odtenke. Da bi razumeli problem, je treba upoštevati vrsto lesa: gre za Afzelio africano (Smith) oziroma Afzelio pachylobo (Harms), ki raste v zahodnem delu Afrike. Komercialno les poznamo pod imenom doussié, ima pa tudi druga imena (apa, aligna, mkora ...), odvisno od tega, na katerem območju uspeva, čeprav gre za isto družino Leguminosae.
Vse tropske vrste lesa – tudi doussié – z oksidacijo spreminjajo barvo, odtenki pa niso enotni. Vrsta lesa tik je za to še posebno dovzetna.
Na žalost pri surovem lesu ni mogoče določiti, katere deščice bodo bolj potemnele oziroma, na splošno, kako se bo spreminjala barva. Če bi bilo to mogoče, bi že v proizvodni fazi brez dodatnih stroškov ločevali deščice glede na barvo, ki jo bodo privzele. Proizvajalci jih ločijo le po treh osnovnih odtenkih: svetlem, srednjem in temnem.
Svetle deščice pa niso beljava, kot včasih lahko preberemo ali poslušamo. Ta trditev je tehnično napačna, kaže le na nestrokovnost in pomanjkanje znanja govorca ali pisca. Beljava pri vrsti doussié, ki je rumenkaste barve, se jasno loči od črnjave, ki je rjavo rdečkasta ali rjava. Njegove glavne lastnosti lahko povzamemo takole: odlična stabilnost med sušenjem in po njem, majhno radialno in tangencialno krčenje, visoka trdota in hkrati dobra elastičnost, velika obstojnost, zaradi česar se velikokrat uporablja za športne dvorane in velodrome. Doussié po lakiranju spremeni barvni odtenek. To torej ni napaka, temveč tipična kromatična značilnost te vrte lesa.
Dobri polagalci vedo, da topila v lakih še poudarijo barvno raznolikost. Delavci na področju lesa in lesenih talnih oblog poznajo ta pojav, vendar omenjeno vrsto lesa zaradi preostalih dobrih lastnosti uporabljajo vse bolj pogosto; po anketah je takoj za hrastom.
Torej težavo z neenakomerno obarvanim parketom lahko rešimo tako, da namesto laka uporabimo naravna olja. Že lakiranega parketa je namreč razmeroma malo. Olja prodrejo v notranjost lesa, ohranijo njegovo prvotno naravno barvo in izboljšajo estetski videz, ne da bi s tem zmanjšala odpornost proti obrabi. Ne smemo pa misliti, da bomo z uporabo olj popolnoma odpravili barvno raznolikost, ker je ta kljub vsemu ena izmed glavnih značilnosti vrste doussié
Ilario Priviero, sodni izvedenec
