Znameniti angleški filozof Francis Bacon (1561–1626) je v svojem znamenitem eseju O vrtovih zapisal: «Trata nam da dvoje, prvič – nič ni prijetnejšega za oko kot pogled na sveže pokošeno trato, in drugič – po njej lahko pohajkujemo.«

Bistven pogoj za nastanek trate je košnja. Brez košnje ni trate, izgled trate pa je odvisen od načina priprave trate, še bolj pa od načina vzdrževanja.

Vrste trat
Zasnova trate je odvisna od načina predvidene rabe in stopnje obremenitve. Ta pogoja pogojujeta vzdrževanje. Večje kot so zahteve glede izenačenosti in intenzivne rabe, temeljitejša mora biti priprava rastišča in vzdrževanje intenzivnejše.

Trat je več vrst, tehnični predpisi poznajo naslednje:

Tabela 1: Vrste trat po DIN 18917-2002

Vrsta trate	Področje rabe	Lastnosti	Zahtevnost vzdrževanja
OKRASNE TRATE (slika 1)	Reprezentančna funkcija	Gosta, preprogi podobna ruša iz ozkolistnih trav, majhna obremenitev	Visoka do zelo visoka
UPORABNE TRATE (slika 2)	Javno zelenje, stanovanjske soseske, hišni vrtovi in podobno	Srednje obremenjene, odporna proti suši	Srednja do visoka
VZDRŽLJIVE TRATE	Športne in igralne površine	Močna obremenitev	Srednja do zelo visoka
EKSTENZIVNA TRAVIŠČA V MESTNI ALI ODPRTI KRAJINI	Malo uporabljene ali vzdrževane površine ob prometnicah, travnikom podobne površine,  rekultivirane površine	Travišča z zelo variabilno funkcijo, od katere je odvisno vzdrževanje	Majhna do srednja, v določenih primerih tudi velika

      

• Okrasne trate morajo popolnoma izpolnjevati svojo funkcijo. Ruša mora biti izenačena v barvi in višini ter čim bolj gosta (slika 1). Da lahko zadosti tem potrebam, jo je treba intenzivno vzdrževati. Vzdrževanje pa ne zajema samo košnje in zalivanja, temveč tudi gnojenje, cefranje (skarifikacija) ruše in zračenje (aerofikacija) vegetacijskega sloja. Če se pretirava z nekaterimi od naštetih ukrepov, se lahko pojavijo tudi bolezni.
• Uporabne trate so namenjene bolj ali manj intenzivni uporabi, in sicer športu, hoji, igranju, poležavanju in drugim aktivnostim doma in na javnih zelenicah. Od take trate pričakujemo, da dobro prenaša obremenitve, da ni občutljiva na sušo in da vzdrževanje ni preveč zahtevno. Tudi pri tej trati je treba izvajati vzdrževalne ukrepe, naštete že pri okrasni trati, le število košenj je manjše.
• Vzdržljive trate so namenjene različnim športnim aktivnostim, ki se odvijajo na trati. Taka trata je zahtevna glede vzdrževanja in mora zadostiti določenim pogojem.  
• Med te ne spadajo tratne površine, ki so namenjene vrhunskemu športu ali športom, ki se igrajo na nizki gosti ruši, kot je golf, kriket ali tenis na travi. Kdor želi tako trato, mora površino pripraviti tako, kot zahtevajo standardi za gradnjo takšnih površin, kar pa ni niti enostavno niti poceni.
• Ekstenzivna travišča v mestni ali odprti krajini so funkcionalne površine in služijo določenemu namenu, npr. ščitijo smučišča pred erozijo, ob prometnicah, rekultivirane površine ali so to ekstenzivne kmetijske površine (pašniki ali travniki) in se tudi urejajo po zahtevah koristnikov.

01
Brezhibna okrasna trata

02
Brezhibna uporabna trata

Gradnja tratnih površin
Pri gradnji trat je pomembno, ali nameravamo urediti uporabno ali okrasno trato.

Priprava tal za navadne okrasne trate je manj zahtevna, če je njena funkcija omejena samo na vidne učinke, hkrati pa ni potrebna odpornost zoper teptanje. V večini primerov je uporabna zemlja, ki jo že imamo na voljo. Z organskimi in mineralnimi gnojili jo izboljšamo do te mere, da bo primerna za trato.

Vrhunske okrasne trate so zelo zahtevne, njihov rastiščni sloj pa je iz drobnega kremenčevega peska (slika 3). Vzdrževanje take trate je povsem drugačno od vzdrževanja navadne trate. Vzdrževanje sicer ni enako, je pa podobno vzdrževanju golf igrišč in zahteva profesionalno znanje in skrb. Že ena napaka je lahko usodna.

Uporabne trate imajo veliko večje zahteve, še posebej, če so to športna igrišča, kjer se igra tudi v najslabših vremenskih pogojih. Za gradnjo teh trat obstajajo posebni standardi. Če se rastišča ne pripravi dosledno, se napak pozneje ne da več popraviti.

03
Rastni sloj brezhibne okrasne trate je iz finega kremenčevega peska

Pri gradnji zahtevnih trat se najprej pripravi nosilni sloj (planum), nato drenažni sloj, na vrhu pa vegetacijski (rastni) sloj – sloj, na katerem se poseje travno seme ali položi gotovo trato. Take površine je treba prepustiti izvajalcem s primerno mehanizacijo ter izkušnjami. Za domače potrebe se običajno pripravi samo vegetacijski (rastni) sloj. Na ta sloj je dobro pomisliti že prej. Ko so stroji že na gradbišču, je že prepozno (glej: Priprava tal za dobro rast rastlin v vrtu, Korak v prostor, 2/2009).

Za izdelavo trate se velikokrat izvede tudi analizo tal. Za tovrstno analizo sta potrebni dve analizi. V kmetijski praksi se uporablja kemično analizo, na osnovi katere se določi količino in vrsto gnojil. Za izbiro najustreznejšega rastišča pa je pomembnejša fizikalna analiza tal. Kemične lastnosti tal lahko enostavno in hitro spremenimo s primernim gnojenjem, ker so to majhne površine v primerjavi s kmetijskimi. Za trato so primerna lažja, bolj ali manj peščena tla, po taki trati pa se lahko hodi tudi tedaj, ko so tla mokra. Če so tla težka in ilovnata, jih je treba izboljšati z navozom grobega in finega kremenčevega peska, ki se ga premeša z 10- do 15-centimetrsko zgornjo plastjo zemlje. Količina peska je odvisna od obstoječih tal, katero določimo s fizikalno analizo. Največkrat pa zadostuje že presoja izkušenega strokovnjaka, ki hitro oceni, če je pesek potreben ali ne.

Do trate na dva načina – na klasičen način s setvijo ali s polaganjem gotove trate v zvitkih ali ploščah
Setev je znatno cenejša, da pa postane povsem funkcionalna, traja eno rastno dobo. Trata v zvitkih je vizualno funkcionalna takoj, povsem pa po dveh do treh tednih.

Setev
Tratne trave se lahko seje vso rastno dobo, le temperatura tal mora biti nad 8 ºC. Glede na ritem razvoja in rasti je najprimernejši čas konec poletja – druga polovica avgusta in začetek septembra. V tem času tudi ne kalijo več toploljubni pleveli, med katerimi so najnevarnejše plevelne trave (kostreba, muhviči, srakonja), ki lahko preko poletja povsem uničijo mlade trave. Plevelne trave so izredno prilagojene suši in vročini, prilagodijo pa se tudi košnji, tako da se razraščajo tik nad zemljo. Kostreba lahko naredi do pol metra široke grme, pod katerimi propadejo vse druge rastline. Proti koncu poletja, ko postane hladneje, te trave hitro odmrejo, za njimi pa ostanejo pleše ali povsem propadle setve. Na plevelne trave je treba misliti, ko se navaža zemljo z njiv, kjer je več let rasla koruza in druge okopavine. Spomladanske setve trave so običajno uspešne, ker imajo mlade rastline na razpolago dovolj vlage. Največ težav povzročajo poletne setve, ker skupaj s travo ob zadostni vlagi vzkalijo tudi pleveli, ki so za travo lahko usodni. Priporočljivo je, da se površino grobo pripravi in počaka, da pleveli vzkalijo. Plevele se sproti uničuje na okolju prijazen način, npr. s plitvim prekopavanjem, šele nato se poseje travo.

Setev je najbolje opraviti strojno. Tudi ročna setev je uspešna, vendar zahteva od sejalca veliko občutka za enakomerno setev. Pred setvijo se seme razdeli na dva dela. Polovico semena se seje po dolgem, drugo polovico pa po čez. Še bolje je, če se trato razdeli na štiri dele ter se seje tudi po diagonalah. Po setvi je treba seme rahlo zagrebsti (sejalni stroji opravijo to hkrati s setvijo) z grabljami, površino pa povaljati z lahkim valjarjem.

Setev ogrožajo tudi ptice in suša. Travno seme je prava poslastica za nekatere vrabce, ki lahko v kratkem času pozobajo vse seme. Setev se lahko zavaruje s tanko (do 0,5 cm) enakomerno plastjo grobega peska, ki varuje seme, hkrati pa tudi izboljšuje fizikalne lastnosti tal. Uporabne so tudi koprenaste tkanine, ki se jih odstrani, ko po treh tednih vzkali večina trav.

Takoj po setvi je treba vso površino namakati s tako količino vode, da je površina zemlje ves čas rahlo vlažna (stoječa voda zanesljivo uniči seme). Najprej vzkali debelejše seme, običajno trpežna ljuljka, čez 10 dni latovke in bilnice in čez 20 dni bela šopulja, če je v mešanci semen.

Najbolj zahtevna je prva košnja. Prvič se kosi, ko je trava visoka 8–9 cm, 2–3 dni pred košnjo je travo priporočljivo povaljati z lahkim valjarjem. Hitrorastoče vrste, kot je npr. trpežna ljuljka, lahko povsem zadušijo počasi kaleče trave, saj je razlika med njimi 14 ali več dni, zato se ne sme čakati, da bi trava preveč zrasla. Pomembno je, da ima kosilnica, s katero se trato prvič kosi, dobro uravnana in nabrušena rezila. Topa rezila namreč pulijo mlade rastline, kar ni dobro za trato.

Kdaj se lahko začne uporabljati posejano trato? Pri manj zahtevnih tratah, ki ne bodo preveč obremenjene, so potrebne vsaj tri košnje, preden se jih lahko uporabi za ležanje in igro manjših otrok. Za športne aktivnosti je uporaba trate možna šele tedaj, ko je ruša dobro utrjena. To pa je šele po eni rastni dobi, ko se ruša dobro zgosti in utrdi.

Gotove trate – trate v zvitkih ali ploščah
Gotove trate so vse bolj priljubljene, še posebej pri objektih, ki morajo biti takoj v celoti urejeni. Pred sejano trato imajo več prednosti:

• v dveh do treh tednih po položitvi so že v polni funkciji,
• videz trate je popoln takoj po polaganju,
• manj težav, predvsem s pleveli,
• trpežna, če je kakovostna,
• enostavno za vzdrževanje,
• cenejša, če je treba plačevati vse stroške vzdrževanja do polne funkcije kakovostne trate.

Cena gotove trate je 5- do 6-krat višja od sejane trate, vendar če računamo vsaj 30 košenj, zalivanje, gnojenje, zračenje, varovanje pred boleznimi in škodljivci, ki se lahko pojavijo, se ti stroški obrnejo v prid gotove trate. Nezahtevna navadna trata (samo da je zeleno) pa je zagotovo najcenejša.

Trata v zvitkih, ki so položeni na palete, je hitropokvarljivo blago, ki ga ni mogoče skladiščiti, zato mora biti priprava rastišča, prevoz in polaganje usklajeno z dobaviteljem trate.
Zvitki so dobavljivi v dveh velikostih, ki so primerni za zatravitev manjših površin, na primer vrtov:

• stara velikost: zvitek 0,5 m², 30 x 167 x 2,5 cm.
• nova velikost: zvitek 1 m², 40 x 250 x 2,5 cm, teža 15–20 kg (odvisno od vremena). Za velike površine se uporablja daljše zvitke, ki se jih polaga strojno.

Kakovost trate v zvitkih je odvisna od števila košenj. Pomembno je, koliko košenj se na trati opravi letno. Teh naj bi bilo okrog 40, najbolj kakovostne trate pa so pokošene tudi več kot 80-krat. To pomeni, da so stare dve leti, kar najboljši gojitelji tudi navajajo v svojih ponudbah. Po približno 40 košnjah se ruša tako zgosti, da je primerna za rezanje s posebnim strojem za rezanje zvitkov. Korenine morajo biti tako močne in gosto spletene, da je zvitek samonosen. Samonosnost se preverja tako, da se zvitek z rokama prime za krajši rob ter dvigne v zrak. Ob tem se zvitek ne sme pretrgati. V vrhnjem sloju zemlje, ki je namenjena sajenju trat v zvitkih, ne sme biti kamnov, smeti in plastike, saj bi se na mestih, kjer se nahajajo ti tujki, zvitek hitro pretrgal.

Trato se polaga na vnaprej pripravljeno vegetacijsko plast, ko je temperatura tal nad 8 ºC. Zvitki ne smejo biti dalj časa zviti. Trata je živ organizem in se lahko, še posebej v poletni vročini, že v dveh dneh povsem pokvari. Zvitke se skrbno zloži na pripravljeno površino, se jih rahlo potlači, na robovih pa zaščiti z zemljo. Ker se položena trata hitro izsuši, je treba poskrbeti za primerno vlažnost. Na sliki 4 so že vidne prve posledice suše in to je skrajni čas za zalivanje. Praviloma so gotove trate dobro preskrbljene s hranili, zato jih takoj po polaganju ni treba gnojiti. Gnojenje se začne šele po prvi košnji, ki pa je že del vzdrževanja.

04
Rahlo zasušena okrasna trata

O vzdrževanju trat pa v naslednji številki.

izr. prof. dr. Aleksander Šiftar, univ. dipl. inž. kmet.
Fotografije: arhiv avtorja