Brusilni stroji uporabljajo različna brusilna sredstva, ki jih ločimo po:
1. obliki (valj, trak, disk);
2. tipu podlage za abraziv oziroma hrbtno stran brusilnega sredstva (blago, papir, kombinacija papirja in blaga, mreža);
3. sestavi (korund – aluminijev oksid, karborund, cirkonijev oksid);
4. zrnatosti (večja je številka, finejše je brusilno sredstvo);
5. razporeditvi zrn na podlagi (zaprta in odprta ali razmaknjena zrna).

 

Oblika brusilnega sredstva

Oblika brusilnega sredstva je odvisna od tipa brusilnega stroja. Za valjčni stroj bomo uporabili brusni papir, ki se prodaja v rolah širine 200 (203) ali 250 mm, odvisno od širine valja pri stroju. Papir odrežemo na ustrezno dolžino, ovijemo okoli valja in pritrdimo, kot je predvideno. Za nekatere modele valjčnih strojev, pri katerih je valj zaradi centrifugalne sile ekspanziven, uporabljamo že spojen papir v velikosti valja.

Pri tračnem stroju papir kroži med valjema različnega premera. Uporabljamo že spojene brusne papirje ustreznih mer. Pri tem stroju je pomembna sestava hrbtne strani brusnega papirja; po mnenju nekaterih je najboljša iz poliestra. Prednosti brušenja s tračnim strojem so:
– manjše segrevanje brusilnega sredstva,
– boljše odstranjevanje brusnega prahu,
– daljše trajanje brusilnega sredstva,
– enotnejši končni videz.

 

Tračni brusilni stroj je v primerjavi z valjčnim teže obvladljiv, zato so izkušnje parketarja pri brušenju zelo pomembne.

 

Brusilni stroji z diskom so lahko rotacijski – za brušenje vse površine – ali manjši (za robove). Disk je premera manj kot 200 mm, brusni papir pa različne zrnatosti, odvisno od stopnje brušenja, in izrezan iz rol. Rotacijske stroje uporabljamo skoraj izključno za fino brušenje (tudi za brušenje med nanosi laka, vendar bomo o tem govorili v eni izmed prihodnjih številk), in sicer s fino brusilno mrežico.

 

Hrbtna stran brusilnega sredstva

Abraziv je s posebnimi lepili pritrjen na podlago, ki odločilno vpliva na obstojnost brusilnega sredstva. Podlaga iz blaga, ki je lahko bombažno ali poliestrsko, je trdnejša, bolj toga in manj raztezna. Največ se uporablja za brusilna sredstva večje zrnatosti, se pravi za grobo brušenje, kjer je papir bolj izpostavljen mehanskim obremenitvam. Je tudi najbolj uporabljena podlaga za tračne stroje.

 

Podlaga iz papirja različne debeline – odvisno od zrnatosti abraziva – se navadno uporablja za finejša brusilna sredstva. Tanjša podlaga daje bolj fin in manj odporen brusni papir, debelejša pa bolj grobega in odpornejšega. Podlaga iz papirja je v primerjavi s podlago iz blaga manj odporna, zato je primernejša za fino brušenje. Tu je manj pogost “zažgani les” oziroma temne sledi, ki jih na trših lesovih pušča stroj, če se površina parketa zaradi prevelikega pritiska stroja na podlago preveč segreje. Brusilno sredstvo, ki ima hrbtno stran iz papirja, je tudi cenovno dostopnejše.

 

Podlaga iz mreže se uporablja izključno za fino brušenje in brušenje med posameznimi nanosi laka. Primerna je za rotacijske in vibrirne stroje.

 

Sestava brusilnega sredstva

Korund je mineral, aluminijev oksid. Včasih ga najdemo v obliki lepo obarvanih in povsem prozornih kristalnih različkov – dragih kamnov. Taka sta na primer rubin in safir, pogosteje pa se pojavlja v obliki motnih sivih in rjavih kristalov. Je izredno trd mineral, po trdoti takoj za diamantom. Primeren je predvsem za fina brušenja.
 
Karborund je silicijev karbid, ki ga dobivajo iz kremenovega peska in koksa pri 2000 stopinjah Celzija. Je izredno trd, vendar krhek in ima značilno črno barvo. Posebno je primeren za groba brušenja, ker je oblika kristalov koničasta in se med brušenjem ne zaobli.

 

Cirkonijev oksid je cenovno dražji, vendar ima odlično abrazivno moč in obstojnost. Oblika kristalov se med brušenjem obnavlja in je ostra, dokler se zrna povsem ne izrabijo. Ta oksid je razpoznaven po sinje modri barvi.

 

Zrnatost

Zrnatost se izraža s številkami, pri čemer najmanjše označujejo najbolj groba zrna, največje pa najbolj fina. Za brušenje parketa se uporabljajo zrnatosti od 24 do 150, odvisno od stopnje brušenja.

 

Razporeditev zrn na podlagi

Razporeditev zrn pomeni razmik med zrni, ki so raztresena po nosilni podlagi. Če je površina v celoti posuta z njimi, tako da podlaga ni več vidna, govorimo o zaprtih zrnih, ki se uporabljajo predvsem za finejša brusilna sredstva in zadnje brušenje.

Če je razmik med zrni večji in je del nosilne podlage viden, govorimo o odprtih oziroma razmaknjenih zrnih. Tako razporejena uporabljamo za bolj groba brusilna sredstva in prvo stopnjo brušenja parketa.

 

Natančnih pravil, ki bi določala tip brusilnega sredstva in zrnatost, ki naj ju parketar uporablja za brušenje lesenih podov, ni. Na splošno velja, da trši je les in bolj svetleča je površina, ki jo želimo doseči, finejše naj bi bilo brusilno sredstvo. Prvo brušenje je izredno pomembno, ker je končni videz parketa precej odvisen od kakovosti grobega brušenja. Uporabiti moramo zelo oster in neobrabljen brusni papir. Ustrezno zaporedje zrnatosti brusilnega sredstva je odvisno od vrste lesa, ki ga brusimo, in izkušenosti polagalca.

 

Viri:
Professional Parquet, november/december 2000, str. 58–63
National Oak Flooring Manufacturers Association: Installation hardwood flooring, januar 1997, revizija marec 1998
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
National Wood Flooring Association: Tools of the trade, maj 1996
France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991
Mnenja domačih in tujih mojstrov