BRUŠENJE

Brušenje parketa pomeni izravnavanje in glajenje obložene lesene površine. Izvajamo ga z različnimi brusilnimi stroji in sredstvi. Brusilna sredstva bomo podrobneje opisali v prihodnji številki, v tokratni pa si oglejmo stopnje brušenja in tipe brusilnih strojev.

Brušenje se lahko začne šele potem, ko se je parket stabiliziral in so vsa preostala zaključna dela v stanovanju že končana (pleskanje sten in stropa, oblaganje sten …). Upoštevati je treba tudi klimatske razmere. Pri temperaturi prostora od 15 do 20 stopinj Celzija in od 40- do 70-odstotni relativni zračni vlažnosti so na primer časovni intervali med končanim polaganjem in začetkom brušenja:
−   za parket, položen s pribijanjem – dva dni,
−   za lepljen parket:
a) disperzijska lepila – vsaj 20 dni, če je parket debelejši, pa več,
b) raztopinska lepila – vsaj en teden,
c) reakcijska lepila – vsaj štiri dni.

Klimatske razmere morajo biti med polaganjem take, da ne povzročijo delovanja lesa tudi po polaganju, temveč da parket ostane stabilen, če ustrezne razmere ostanejo nespremenjene. To pomeni, da mora biti temperatura približno 20 stopinj Celzija, relativna zračna vlažnost pa od 50- do 60-odstotna.

Ker je končni videz položenega poda precej odvisen od brušenja, je slednje zelo pomembna stopnja obdelave parketa. Slabo obrušenega poda se z lakiranjem, voskanjem ali oljenjem ne da skriti. Brusni papir mora biti dovolj oster in neobrabljen, da nepravilnosti v parketu z lahkoto izravnamo in je površina čimbolj enotna.

Pred brušenjem je treba z metlo ali sesalcem skrbno očistiti parket. Preverimo tudi stik parketa s podlago.

Brušenje obsega več stopenj, za vsako pa se uporablja brusilno sredstvo drugačne zrnatosti:
1. grobo brušenje,
2. vmesno brušenje,
3. fino brušenje.

Grobo brušenje

To je prva stopnja, pri kateri opravljamo križni brušenji. Namenjena je izravnavi največjih nepravilnosti in grobemu izglajevanju. Uporabljamo brusni papir zrnatosti od 36 do 40. Zrnatost se izraža s številkami, pri čemer najmanjše označujejo najbolj groba zrna, največje pa najbolj fina.

Brusimo pod kotom približno 30 stopinj od poteka lesnih vlaken, in sicer v vzporednih pasovih, ki se prekrivajo v približno 30 odstotkih, ter z desne proti levi ali nasprotno, odvisno od postavitve koles pri stroju. Smer brušenja in določeno prekrivanje pasov sta pomembna zato, da lahko kolesa stroja delno vozijo tudi že po parketu, ki je bolj izravnan, zato je brušenje enakomerno. Pritisk stroja na podlago se lahko uravnava s posebnim ključem.

Ko obrusimo vso površino v eni smeri, začnemo drugo brušenje pod kotom 60 stopinj glede na prejšnje – se pravi še vedno pod kotom 30 stopinj od poteka lesnih vlaken, vendar v nasprotni smeri. Uporabimo brusni papir iste zrnatosti. Pri tej stopnji je potrebna izjemna natančnost, ker se napake pri naslednjih dveh stopnjah, kjer uporabljamo finejši brusni papir, ne dajo popolnoma odstraniti.

Delo končamo z brušenjem vogalov, robov in vseh manj dostopnih predelov. Uporabimo za to namenjene stroje in brusni papir iste zrnatosti.

Vmesno brušenje

Brusimo dvakrat križno kot pri prejšnji stopnji in upoštevamo ista navodila glede smeri brušenja. Uporabljamo brusni papir zrnatosti od 60 do 80. Pritisk stroja na podlago mora biti manjši kot pri grobem brušenju. Pri tej stopnji prav tako obrusimo robove in vogale.

Z vmesnim brušenjem parket že dobro izgladimo, izravnamo ter pripravimo podlago za kitanje in zadnje končno izglajevanje.

Fino brušenje

Po kitanju parketa, ki ga bomo opisali v eni izmed prihodnjih številk, opravimo eno ali dve križni brušenji (odvisno od presoje polagalca) z brusnim papirjem zrnatosti od 100 do 120. Svetujemo uporabo zelo ostrega brusnega papirja, da je površina parketa čim bolj enotna. Pritisk stroja na podlago je pri tej stopnji brušenja najmanjši.

Brusimo v smeri lesnih vlaken, pozorni pa moramo biti tudi na zunanjo svetlobo. Začnemo v temnejšem delu in nepretrgoma nadaljujemo proti osvetljeni površini. Za to brušenje lahko uporabljamo valjčni, tračni ali rotacijski brusilni stroj. Slednji je po mnenju nekaterih strokovnjakov najprimernejši za zadnje izglajevanje. Uporabili naj bi brusilne mrežice zrnatosti 100 za trše in 120 za mehkejše lesove.

Zadnje brušenje popolnoma izgladi parket in odstrani morebitna dvignjena lesna vlakna, ki so nastala zaradi neizogibnega brušenja v nepravi smeri. Pred nadaljnjo obdelavo, se pravi pred lakiranjem, oljenjem ali voskanjem, parket skrbno in temeljito očistimo z močnim sesalnikom in krpo.

BRUSILNI STROJI

Kot smo že omenili, lahko za brušenje parketa uporabimo valjčni, tračni ali rotacijski brusilni stroj, za vogale in robove pa manjše, za to namenjene posebne stroje. Med brušenjem naj stroj teče enakomerno, brez nenadnih ustavljanj.

Valjčni stroj ima valj, okrog katerega ovijemo brusni papir in ga pritrdimo, kot je predvideno. Pri nekaterih modelih se valj zaradi centrifugalne sile širi, kar olajša menjavo brusnega papirja, in za take stroje je predviden že spojen brusni papir. Valj je iz gume in njegov premer je lahko različen, odvisno od proizvajalca.

Pri tračnem stroju papir kroži med valjema različnega premera. V primerjavi z valjčnim je teže obvladljiv, zato so zelo pomembne parketarjeve izkušnje. Prednosti tračnega stroja so predvsem manjše segrevanje in daljše trajanje brusilnega sredstva, boljše odstranjevanje brusnega prahu in enotnejši končni videz.

Rotacijski stroj ima disk. Brusilna sredstva na podlagi iz mreže se uporabljajo izključno za fino brušenje in brušenje med posameznimi nanosi laka ter so primerna za rotacijske stroje.

Za robove uporabimo posebne stroje z diskom premera manj kot 200 milimetrov in brusni papir iste zrnatosti, kot smo ga uporabili pri posamezni stopnji brušenja. Za vogale lahko uporabimo vibrirni stroj z brusom trikotne oblike, nekateri pa uporabljajo ročno strgalo.

BRUŠENJE STARIH PODOV

Pri starih podih brušenje pomeni tudi odstranjevanje stare površine, na primer laka, olja ali v najslabšem primeru ostankov lepil, če je bil les prekrit z drugo talno oblogo, denimo tekstilno. V takih primerih moramo brušenje začeti z bolj grobim brusilnim sredstvom, recimo zrnatosti 24. Brusimo, dokler površina ni povsem čista. Vmesno in fino brušenje izvajamo tako kot pri novih lesenih podih.

Viri:
Professional Parquet, november/december 2000, str. 58–63
National Oak Flooring Manufacturers Association: Installation hardwood flooring, januar 1997, revizija marec 1998
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
National Wood Flooring Association: Tools of the trade, maj 1996
France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991
Mnenja domačih in tujih mojstrov