Da so ti certifikati pomembno spričevalo podjetja pri navezovanju stikov s partnerji in pridobivanju poslov, so kmalu ugotovili vsi, ki so se poskušali uveljaviti na zahtevnih tujih trgih.
Ena izmed svetovno znanih inšpekcijskih hiš, ki se ukvarja s preverjanjem (certificiranjem) blaga in storitev v najširšem pomenu besede, je tudi Bureau Veritas, ki obstaja že od leta 1828 in ima sedež v Parizu. V več kot 500 poslovalnicah po vsem svetu zaposluje 16.000 ljudi.
Podjetje je bilo neuradno v Sloveniji že od leta 1988, uradno pa je poslovalnico odprlo leta 1994. Od takrat so opravili že več kot 1000 presoj raznih družb in dejavnosti. O pomenu pridobitve certifikata kakovosti bodisi poslovanja bodisi izdelka smo se pogovarjali z direktorjem poslovalnice Bureau Veritas v Ljubljani, mag. Zoranom Lekičem.
Zakaj je pomembno, da si podjetje pridobi certifikat kakovosti neke pooblaščene organizacije?
Na začetku, okrog leta 1990, je bilo to pomembno predvsem zaradi približevanja Evropi in njenim standardom, danes pa se podjetja odločajo za ureditev svojega poslovanja zaradi njih samih, da bi dosegala boljše rezultate, in ob tem pridobijo tudi certifikat.
Pridobitev certifikata se mi zdi pomembna zlasti zato, ker ga podeljujemo na podlagi najboljše svetovne industrijske prakse, ki jo podjetje vnese v svoje delo. To še ne pomeni, da so izdelki kakovostni, zagotavlja pa, da boš to, kar si se dogovoril s poslovnim partnerjem, dejansko tudi izpolnil.
Kako bi nekega podjetnika prepričali, da je pridobitev certifikata zanj pomembna in ne bo le okras na steni njegove pisarne?
To je pomembno predvsem za nova, razvijajoča se podjetja. Na podlagi neke konkurenčne prednosti ali tržne niše se tako podjetje pogosto poveča. Z dveh ali treh zaposlenih številka hitro naraste na deset, dvajset ljudi in tako se porazdelijo tudi naloge in odgovornosti. Če podjetje ni urejeno, se takrat lahko pojavijo razne napake. S pridobitvijo certifikata in našimi napotki podjetju zagotovimo preglednejše in učinkovitejše poslovanje, ki znižuje stroške, kupci dobijo tisto, za kar so se dogovorili, manj je reklamacij …
Takšnega podjetnika bi najlaže prepričal o pomenu certifikata s tem, da bi mu pokazal, da bo postalo poslovanje učinkovitejše. Danes je poslovanje mnogih podjetij preveč naravnano k iskanju dobička. Pri tem preskakujejo nekatere postopke in tako delajo napake, ki pa se jim dolgoročno maščujejo. Učinkovito in pregledno poslovanje to preprečuje.
S pridobitvijo certifikata podjetje postane tehnološko in tehnično urejeno, kar zagotovo izboljša njegove konkurenčne prednosti.
Ali se da takšen certifikat tudi zlorabiti, denimo kupiti?
Ravno o tem smo govorili pred časom, ko nas je obiskal predstavnik organizacije ISO in komiteja TC 176, ki se ukvarja prav z vprašanjem standardov kakovosti ISO 9000. Te mednarodno uveljavljene in priznane organizacije preprečujejo nastanek zlorab, saj zagotavljajo, da je dodeljevanje certifikatov opravljeno strokovno in objektivno. Nekoga pooblaščajo, da izvaja presojo in daje certifikate, same ustanove pa morajo imeti dokazila o usposobljenosti svojih strokovnjakov, ki ocenjujejo. Zato takega certifikata nikakor ni mogoče kupiti. Morda je bilo nekaj zlorab evidentiranih v tretjem svetu, denimo v Aziji, v Sloveniji pa se po mojem mnenju to ne more zgoditi.
Kaj pa je s kupcem, ki pride v neko podjetje? Na kaj morajo biti pozorni recimo tisti, ki naročajo blago ali storitev, ko opazijo certifikat na steni?
Najprej morajo biti pozorni na to, kdo je certifikat izdal. Reference vsakega podjetja namreč lahko preveriš iz javno dostopnih virov. Preveriš torej lahko, ali je neka ustanova ustrezno pooblaščena in akreditirana za ocenjevanje. To dokazuje znak IAF na spodnjem delu certifikata.
Treba je biti pozoren tudi na datum na certifikatu, saj so certifikati datumsko omejeni in morajo biti po določenem roku (3 leta) obnovljeni s kontrolnimi pregledi.
Koliko je podjetij, ki imajo te certifikate? Vemo, da jih je večina velikih družb pridobila. Kaj pa mali podjetniki, ki zaposlujejo le od enega do pet ljudi?
V zadnjih letih se za pridobitev certifikata odloča veliko malih podjetij in z njimi imamo zelo dobre izkušnje. Le redki se vključijo v ta projekt zgolj zato, da bi dobili okrasek na steni pisarne. Večina na certifikat gleda kot na naložbo, in če že plačajo nekaj sto tisoč tolarjev, da ga dobijo, seveda hočejo od njega tudi korist. Ta se pokaže z bolj urejenim poslovanjem. Med malimi podjetji tako skoraj ne najdemo negativnega odziva.
Koliko časa traja presoja kakovosti poslovanja?
Odvisno od velikosti podjetja. Strokovnjak jo lahko opravi v enem dnevu, v podjetjih s približno 50 zaposlenimi pa v dveh do treh dneh. Velika podjetja včasih zahtevajo tudi 25 strokovnjakov, ki delajo ves teden.
Ali je po vašem mnenju smiselno, da se za pridobitev certifikata odloči tudi polagalec podov?
Seveda. Pri tem bi mu najprej svetoval, naj se o certifikatu pozanima pri nekom, ki ga že ima. Kakšen poklicni kolega, ki ni nujno iz iste panoge, mu zagotovo lahko pove, ali je odločitev smiselna ali ne. Seveda lahko vse informacije dobi tudi pri nas, še bolje pa je, da se prepriča pri tistih, ki certifikat že imajo. Predvsem bo lahko ugotovil, da certifikat ne pomeni več birokracije, ampak dejansko bolj urejeno poslovanje.
Ali je pridobivanje takšnih certifikatov ob našem skorajšnjem polnopravnem članstvu v EU že kar nekakšna nuja, neki standard?
Ne moremo trditi, da bo pogoj, čeprav nekatere panoge, denimo avtomobilska, to že zahtevajo. Bo pa tak certifikat pomagal pri iskanju in pridobivanju poslov, saj bodo tujci ob izbiri ponudnikov zagotovo upoštevali tudi certifikate. To seveda ne bo zadosten pogoj, bo pa eno izmed meril, s katerim se laže vključiš v EU.
Ena izmed svetovno znanih inšpekcijskih hiš, ki se ukvarja s preverjanjem (certificiranjem) blaga in storitev v najširšem pomenu besede, je tudi Bureau Veritas, ki obstaja že od leta 1828 in ima sedež v Parizu. V več kot 500 poslovalnicah po vsem svetu zaposluje 16.000 ljudi.
Podjetje je bilo neuradno v Sloveniji že od leta 1988, uradno pa je poslovalnico odprlo leta 1994. Od takrat so opravili že več kot 1000 presoj raznih družb in dejavnosti. O pomenu pridobitve certifikata kakovosti bodisi poslovanja bodisi izdelka smo se pogovarjali z direktorjem poslovalnice Bureau Veritas v Ljubljani, mag. Zoranom Lekičem.
mag. Zoran Lekič
Zakaj je pomembno, da si podjetje pridobi certifikat kakovosti neke pooblaščene organizacije?
Na začetku, okrog leta 1990, je bilo to pomembno predvsem zaradi približevanja Evropi in njenim standardom, danes pa se podjetja odločajo za ureditev svojega poslovanja zaradi njih samih, da bi dosegala boljše rezultate, in ob tem pridobijo tudi certifikat.
Pridobitev certifikata se mi zdi pomembna zlasti zato, ker ga podeljujemo na podlagi najboljše svetovne industrijske prakse, ki jo podjetje vnese v svoje delo. To še ne pomeni, da so izdelki kakovostni, zagotavlja pa, da boš to, kar si se dogovoril s poslovnim partnerjem, dejansko tudi izpolnil.
Kako bi nekega podjetnika prepričali, da je pridobitev certifikata zanj pomembna in ne bo le okras na steni njegove pisarne?
To je pomembno predvsem za nova, razvijajoča se podjetja. Na podlagi neke konkurenčne prednosti ali tržne niše se tako podjetje pogosto poveča. Z dveh ali treh zaposlenih številka hitro naraste na deset, dvajset ljudi in tako se porazdelijo tudi naloge in odgovornosti. Če podjetje ni urejeno, se takrat lahko pojavijo razne napake. S pridobitvijo certifikata in našimi napotki podjetju zagotovimo preglednejše in učinkovitejše poslovanje, ki znižuje stroške, kupci dobijo tisto, za kar so se dogovorili, manj je reklamacij …
Takšnega podjetnika bi najlaže prepričal o pomenu certifikata s tem, da bi mu pokazal, da bo postalo poslovanje učinkovitejše. Danes je poslovanje mnogih podjetij preveč naravnano k iskanju dobička. Pri tem preskakujejo nekatere postopke in tako delajo napake, ki pa se jim dolgoročno maščujejo. Učinkovito in pregledno poslovanje to preprečuje.
S pridobitvijo certifikata podjetje postane tehnološko in tehnično urejeno, kar zagotovo izboljša njegove konkurenčne prednosti.
Ali se da takšen certifikat tudi zlorabiti, denimo kupiti?
Ravno o tem smo govorili pred časom, ko nas je obiskal predstavnik organizacije ISO in komiteja TC 176, ki se ukvarja prav z vprašanjem standardov kakovosti ISO 9000. Te mednarodno uveljavljene in priznane organizacije preprečujejo nastanek zlorab, saj zagotavljajo, da je dodeljevanje certifikatov opravljeno strokovno in objektivno. Nekoga pooblaščajo, da izvaja presojo in daje certifikate, same ustanove pa morajo imeti dokazila o usposobljenosti svojih strokovnjakov, ki ocenjujejo. Zato takega certifikata nikakor ni mogoče kupiti. Morda je bilo nekaj zlorab evidentiranih v tretjem svetu, denimo v Aziji, v Sloveniji pa se po mojem mnenju to ne more zgoditi.
Kaj pa je s kupcem, ki pride v neko podjetje? Na kaj morajo biti pozorni recimo tisti, ki naročajo blago ali storitev, ko opazijo certifikat na steni?
Najprej morajo biti pozorni na to, kdo je certifikat izdal. Reference vsakega podjetja namreč lahko preveriš iz javno dostopnih virov. Preveriš torej lahko, ali je neka ustanova ustrezno pooblaščena in akreditirana za ocenjevanje. To dokazuje znak IAF na spodnjem delu certifikata.
Treba je biti pozoren tudi na datum na certifikatu, saj so certifikati datumsko omejeni in morajo biti po določenem roku (3 leta) obnovljeni s kontrolnimi pregledi.
Koliko je podjetij, ki imajo te certifikate? Vemo, da jih je večina velikih družb pridobila. Kaj pa mali podjetniki, ki zaposlujejo le od enega do pet ljudi?
V zadnjih letih se za pridobitev certifikata odloča veliko malih podjetij in z njimi imamo zelo dobre izkušnje. Le redki se vključijo v ta projekt zgolj zato, da bi dobili okrasek na steni pisarne. Večina na certifikat gleda kot na naložbo, in če že plačajo nekaj sto tisoč tolarjev, da ga dobijo, seveda hočejo od njega tudi korist. Ta se pokaže z bolj urejenim poslovanjem. Med malimi podjetji tako skoraj ne najdemo negativnega odziva.
Koliko časa traja presoja kakovosti poslovanja?
Odvisno od velikosti podjetja. Strokovnjak jo lahko opravi v enem dnevu, v podjetjih s približno 50 zaposlenimi pa v dveh do treh dneh. Velika podjetja včasih zahtevajo tudi 25 strokovnjakov, ki delajo ves teden.
Ali je po vašem mnenju smiselno, da se za pridobitev certifikata odloči tudi polagalec podov?
Seveda. Pri tem bi mu najprej svetoval, naj se o certifikatu pozanima pri nekom, ki ga že ima. Kakšen poklicni kolega, ki ni nujno iz iste panoge, mu zagotovo lahko pove, ali je odločitev smiselna ali ne. Seveda lahko vse informacije dobi tudi pri nas, še bolje pa je, da se prepriča pri tistih, ki certifikat že imajo. Predvsem bo lahko ugotovil, da certifikat ne pomeni več birokracije, ampak dejansko bolj urejeno poslovanje.
Ali je pridobivanje takšnih certifikatov ob našem skorajšnjem polnopravnem članstvu v EU že kar nekakšna nuja, neki standard?
Ne moremo trditi, da bo pogoj, čeprav nekatere panoge, denimo avtomobilska, to že zahtevajo. Bo pa tak certifikat pomagal pri iskanju in pridobivanju poslov, saj bodo tujci ob izbiri ponudnikov zagotovo upoštevali tudi certifikate. To seveda ne bo zadosten pogoj, bo pa eno izmed meril, s katerim se laže vključiš v EU.
