Les je kapilarna porozna snov in zaradi velike notranje površine in zgradbe posamezne drevesne vrste bolj ali manj higroskopen. S svojo vlažnostjo se nenehno prilagaja okolju ali, drugače rečeno, klimi, ki se spreminja. Les teži k ravnovesju s klimo, zato je nenehno v stanju desorpcije ali adsorpcije. Desorpcija pomeni sušenje ali zniževanje vlažnosti lesa, adsorpcija pa navlaževanje ali poviševanje vlažnosti lesa. Les je torej dimenzijsko stabilen takrat, ko je v ravnovesju s stalno klimo, ki se ne spreminja. Hitrost prilagajanja lesa klimi je odvisna od drevesne vrste in njegove permeabilnosti, ki jo določa anatomska zgradba. Ko govorimo o dimenzijski stabilnosti lesa, moramo poznati tako les kot klimo, v kateri raste.
Les
Vrste lesa se v osnovi delijo na listavce in iglavce. Les je naravni material, zato moramo za razumevanje dimenzijske stabilnosti poznati nekaj temeljev njegove anatomske zgradbe, ki jo delimo na makroskopsko in mikroskopsko. Makroskopska je tista, ki jo vidimo s prostim očesom ter daje lesu kot končnemu izdelku estetsko in ekonomsko vrednost. Glede na videz, pogled, prerez, površino ali smer reza ločimo tangencialno, radialno in prečno površino. Mikroskopska zgradba bora glede na smer prereza je prikazana na sliki 2.
Heterokapilarna sestava lesa je še bolj opazna pri večjih povečavah, kjer so lepo vidne celice, prevodni elementi in zgradba celične stene. Na sliki 3 vidimo, da je v anatomski zgradbi lesa sorazmerno veliko prostora za vodo, njena količina pa je odvisna od drevesne vrste in njegove anatomske zgradbe.
Voda v lesu je lahko v obliki proste ali kapilarne vode v lumnih celic, vezane vode v celični steni in vodnih par. Les, ki ga uporabljamo za končne izdelke, ima praviloma nižjo vlažnost, ki je pod točko nasičenja celičnih sten (TNCS). To pomeni, da so lumni celic prazni, torej proste vode v lesu ni več. TNCS nastopi, ko les vsebuje maksimalno količino vode v celični steni, ta pa je pri različnih drevesnih vrstah različna. Les navadno toliko osušimo, da je končna vsebnost vode v njem med 8 in 15 odstotki, kar je seveda odvisno od namena uporabe oziroma mesta vgradnje.
Les se začne krčiti ali nabrekati, ko spreminjamo vsebnost vode v celični steni. To pomeni, da spreminja svoje dimenzije, velikost spremembe pa je odvisna od drevesne vrste in seveda spremembe vsebnosti vode v celični steni. Spremembe dimenzij so različne tudi v posameznih prerezih lesa, kar je razvidno s slike 4.
Klima
Klimo v prostoru določata temperatura in relativna zračna vlažnost. Pri največji možni količini vodne pare v zraku in določeni temperaturi je zrak zasičen, kar pomeni, da ni več zmožen sprejemati vode. Relativna zračna vlažnost pri tej temperaturi je 100-odstotna. Če dvignemo temperaturo, se sposobnost vpijanja vode v zraku poveča, torej ima zrak pri povišani temperaturi nižjo relativno zračno vlago ob enaki količini vode in je sposoben do nasičenja oziroma 100-odstotne relativne zračne vlažnosti spet sprejemati vodo. Če temperaturo znižamo pri nasičenem zraku, se sposobnost nosilnosti zraka za vodo zmanjša, relativna zračna vlažnost ostane 100-odstotna, presežek pa se izloči v obliki kondenzata. Sposobnost ali maksimalna nosilnost vodne pare absolutno suhega zraka pri določeni temperaturi je prikazana na sliki 5.
Za spreminjanje vlažnosti v lesu je pomembna ravnovesna vlažnost lesa, ki jo določa klima, to pa določimo z merjenjem suhe in mokre temperature. Temperatura mokrega termometra je vedno nižja ali enaka temperaturi suhega. Razlika med temperaturo suhega termometra in mokrega se imenuje psihrometrična razlika, ki pri določeni temperaturi definira relativno zračno vlažnost in s tem ravnovesno vlažnost lesa pri tej klimi.
Ravnovesno vlažnost lesa oziroma vlažnost, h kateri les v procesu prilagajanja teži, lahko določimo tudi s tem, da izmerimo temperaturo in relativno zračno vlažnost s higrometrom ter iz tabele na sliki 6 odčitamo ravnovesno vlažnost lesa.
Sklep
Vsak les je dimenzijsko stabilen, če je posušen na končno vlažnost, ki je enaka ravnovesni vlažnosti lesa, kar zagotavlja določena klima, ki pa mora biti stalna in se ne spreminja. V praksi je prav spreminjanje klime eden od glavnih vzrokov za dimenzijske spremembe lesa, ki pa so odvisne od posameznih drevesnih vrst. Če želimo lesu ohraniti dimenzije, je rešitev v predpisani klimi, ki mora biti zagotovljena na kraju uporabe izdelka iz lesa. Paziti moramo tudi na to, da izdelek ohranja končno vlažnost ves proces, od proizvodnje, skladiščenja in transporta do vgradnje.prof. Miroslav Novak, univ. dipl. inž. les
Predavanje s četrtega srečanja polagalcev podov na Bledu
