Tisti, ki imajo državne službe ali pa so zaposleni v velikih družbah, na podjetnike pogosto gledajo postrani, saj so bili »privatniki« pogosto sinonim za ljudi z mercedesi in veliko denarja. V tržni kapitalistični ekonomiji pa so se časi spremenili predvsem za male podjetnike, saj smo vsak dan priča stečajem in zapiranju stotine malih podjetij.

In prav za ta podjetja in samostojne podjetnike poskušajo skrbeti na Obrtni zbornici Slovenije, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. O njenih načrtih in predvsem težavah, s katerimi se spopada, smo se pogovarjali s predsednikom zbornice Miroslavom Klunom.

Miroslav Klun je tudi sam podjetnik, in sicer že 25 let. Začel je tako kot večina malih, a podjetnih ljudi: s trgovino s sadjem in zelenjavo, nato je uredil še cvetličarno, zlatarno … in po 25 letih na noge postavil podjetje, ki ga zdaj vodi njegov sin, sam pa se preizkuša še na drugih področjih. Znova je postal župan Sežane, kot predsednik Obrtne zbornice Slovenije pa se ukvarja s pomočjo podjetnikom, kakršen je bil včasih tudi sam.

Gospod Klun, zakaj ste se odločili za podjetništvo?

No, danes je vse videti drugače, pred 25 leti pa ni bilo tako preprosto. V takratnem sistemu namreč niso bile dovoljene zasebne trgovine, lahko si imel samo prodajalno sadja in zelenjave, zato sem začel s tem. Še prej sem bil avtoprevoznik in takrat sem ugotovil, kako grenak je avtoprevozniški kruh.

Pridobivanje dovoljenj za trgovino je bilo mučno in še hujše kot danes, vendar sem počasi rasel skupaj s podjetjem in zato sem se s sadja in zelenjave preusmeril na cvetličarno in zlatarno.

Kako ste se kot podjetnik seznanili z obrtno zbornico?

Že takrat so se obrtniki in podjetniki združevali, saj so le enotni lahko uveljavljali svoje interese pred državo. Takrat so bila to še združenja in v njih sem hitro postal dejaven. Pred 12 leti sem bil izvoljen za predsednika območne obrtne zbornice v Sežani in nadaljeval delo v njej, potem pa postal še predsednik celotne zbornice. Prevzel sem jo v zapletenih časih, saj danes razmere in odnos države niso nič bolj prijazni do podjetnikov kot pred leti, morda je celo slabše.

S katerimi težavami se zdaj srečujejo tisti, ki se odločijo za podjetništvo?

Mislim, da je premalo možnosti za razvoj obrtništva in podjetništva. Nimamo niti bančnih pomoči, banke ne omogočajo kapitala po takšni ceni, kakršna velja v tujini. Nimamo institucij, ki bi omogočale razvoj malih podjetij. Zunaj, recimo, poznajo tvegane sklade, imajo drugačno vrsto zaščite in olajšave za tiste, ki se odločijo za podjetništvo. Tam se za podjetništvo odločajo zaradi priložnosti in izzivov, ki jih ponuja okolje, pri nas pa žal še vedno večinoma zaradi nuje. To je hudo narobe. Tisti, ki se za podjetništvo odloča zaradi priložnosti in izzivov, ima namreč drugačno vizijo, saj se tega loteva drugače kot oni, ki se za podjetništvo odločajo iz nuje. Pri njih gre pogosto za dejanje iz obupa, ki pa ni dobro premišljeno. Tudi zaradi tega se pogosto srečujemo s travmami malih podjetnikov, propadi podjetij in podobnim.

Je težava v brezposelnosti prebivalstva?

To je eden izmed razlogov, drugi pa je ta, da so se razmere v zadnjem desetletju spremenile. Mnogi sicer v podjetništvu vidijo neki izziv, vendar se z njim spopadejo iz nuje, ne da bi dobro premislili, ali so za to res sposobni. Tako nimajo izdelanih dobrih poslovnih načrtov, res pa je, da tudi nimajo skoraj nikogar, ki bi jih vodil in usmerjal.

Ena izmed takih ustanov bi zagotovo morala biti obrtna zbornica. Kaj boste storili, da bi to izboljšali?

Kot novo vodstvo smo se zavezali, da bomo zbornični sistem prilagodili sodobnim razmeram. Prizadevamo si predvsem za to, da bi prihodnje leto pripravili vsaj desetletno strategijo razvoja, ki bo nakazala, kam moramo stopati, da bi dosegali boljše rezultate. Že zdaj imamo dober zbornični sistem, s katerim zajemamo vso državo. Imamo 62 območnih obrtnih zbornic, ki so dobro kadrovsko in informacijsko opremljene ter povezane s centralo. S takšnim sistemom bi lahko ob boljšem usposabljanju in povezovanju lahko vzpostavili odlične centre, ki bi pomagali in usposabljali podjetnike na vseh področjih.

Kaj bi morala za podjetnike narediti država?

Pospeševalni center malega gospodarstva (PCMG) je državna institucija, ustanovljena prav za pomoč in ustrezno delovanje podjetništva. Izdelanih imajo precej dobrih programov in zamisli in upam, da bomo z boljšim sodelovanjem lahko naredili več. PCMG dobi tudi precej denarja za delovanje in pomoč od države in mislim, da bi lahko veliko naredil za podjetnike. Vsi se moramo povezati in preprečiti podvajanje funkcij.

Ali v današnjem poslovnem svetu sploh še obstaja prostor za mala, finančno in kadrovsko šibka podjetja?

Obstajajo dejavnosti, ki jih večja podjetja nikoli ne bodo mogla ali hotela prevzemati, vsaj ne za takšno ceno kot mali podjetniki. Večina malih podjetij pa bo ob zdajšnjem načinu delovanja počasi shirala, saj ne bo mogla konkurirati velikim ne s cenami ne s kakovostjo storitev. Tu jim poskušamo pomagati. Rešitev vidim predvsem v grozdenju, to je v združevanju več manjših podjetij v neka skupna podjetja, prek katerih bi laže uveljavljala svoje interese. Država je vse skupaj na začetku nerodno predstavila, saj je spominjalo na minule čase zadrug in sozdov.

Menim, da smo z ustanavljanjem sekcij – imamo jih že 27 in jim namenjamo vse več pozornosti – naredili veliko. To so že pravi cehi, prek katerih lahko tisti, ki se vključujejo vanje, laže zastopajo svoje interese in prihajajo do ugodnih rešitev.

Tudi obrtne zadruge so lahko idealni grozdi, ki bi združevali obrtnike istih dejavnosti in v katerih bi lahko združili finančne službe, trženje …, skratka vse, s čimer se mali podjetniki težko ukvarjajo, če nastopajo sami.
 
Kot sem že rekel, bi rad vse direktorje in vodje teh zadrug z avtobusom popeljal v Italijo, da bi si lahko ogledali, kako so ti grozdi dobro organizirani. Če karikiram: ogledali bi si lahko, kako vsa Furlanija izdeluje eno mizo in obvladuje velik del svetovnega trga.

Vprašanje organiziranosti in združevanja zagotovo močno pesti polagalce podov. Ti sodijo v skupino, kjer prevladujejo mali samostojni podjetniki, ki redko zaposlujejo več kot pet ljudi, ob neenotnem nastopu, nelojalni konkurenci in sivem trgu storitev pa se le stežka prebijajo.

Naša miselnost je drugačna kot v Evropi. Zdi se mi, da začnemo zadeve spreminjati šele, ko smo v težavah. Ko bo konkurenca tako huda, da bo združevanje postalo nuja, bomo prišli tudi do tega. Na zbornici pričakujemo, da bodo pri pomoči in povezovanju z gospodarstvom več naredili tudi v lokalni skupnosti. Tu država ne bo dosti pomagala, zato morajo tisti, ki imajo interes, narediti več. Končno se tako država kot lokalna skupnost preživljata s podjetništvom in »kravo moraš hraniti, če jo želiš molsti, ne moreš pa je molsti pri gobcu«.

Prizadevamo si, da bi prav na območnih obrtnih zbornicah organizirali pomoč malim podjetnikom na področju, ki ga kot neposredni izvajalci, recimo polagalci podov, ne obvladajo. Tako bi na območnih zbornicah lahko dobili računovodsko in pravno pomoč, trženjsko svetovanje in še kup drugih stvari. Sicer podjetniki ob vsej birokraciji, ki se jim danes nalaga, ne bodo mogli normalno delovati. Zdaj si mora že navaden čevljar najeti računovodjo za opravljanje najpreprostejših storitev, zato upam, da bomo na zbornici lahko zagotovili tako pomoč svojim članom.

Velika težava malih podjetij je tudi plačilna nedisciplina. Že nekajmilijonski dolg lahko malega podjetnika spravi na rob propada.

Spet smo pri grozdenju. Država je na tem področju sprejela slabe zakone. Slab je zakon o javnih naročilih, saj mala podjetja težko konkurirajo velikim. Prav tako so nemogoči roki za plačila. Država si je že sama določila 60-dnevni rok, potem pa izvajalec vse skupaj zadrži še na poti do podizvajalca in ob trimesečnih plačilnih rokih mora imeti podjetnik neko akumulacijo, da sploh lahko zdrži, čeprav ima dovolj dela. Če bi bili podjetniki vsaj v nekaterih panogah združeni, bi ta organizacija lahko predstavljala mala podjetja skupaj in konkurirala tudi na večjih razpisih. Takšna organiziranost bi povečala njihovo moč, tudi ko govorimo o izterjavi plačil. Tako bi mali podjetniki preskočili stopnjo podizvajalcev in bi, če bi njihovo krovno podjetje dobilo neki posel, nastopali kot izvajalci v svojem podjetju, ki bi ga sami ustanovili. To bo počasi postalo nujnost.

Kaj podjetnikom prinaša Evropa?

Sem optimist in mislim, da nam Evropa prinaša nove izzive, nove prednosti in nove možnosti, ki pa jih bo seveda treba znati izkoristiti. Zavedati se moramo, da Evropa ni obljubljena dežela, ampak ima svoje zakonitosti in pasti. Evropski trg je ob vsej globalizaciji zelo krut in treba se bo dokončno sprijazniti, da socializma ni več.

Po 25 letih delovanja Obrtne zbornice Slovenije vas torej čaka le še več dela
Vsekakor.