OPIS PROBLEMA

Napake, ki jih bomo opisovali v tem članku, se največkrat pojavljajo na površini neloščenih ploščic in predvsem tistih s porozno podlago. Govorimo o madežih različnih barv in intenzivnosti, ki se navadno težko odstranijo in nastajajo predvsem v vlažnih prostorih.

Plesni so madeži belkaste ali zelenkaste barve, eflorescence pa so belkasti prašni ostanki brezvodne soli, ki se sprimejo s površino ploščice.

Omenjene napake sodijo med estetske, ker znatno spremenijo videz, barvo in izenačenost obložene površine.

VZROKI PLESNI

Vzrok za plesen je skoraj vedno v vlagi, ki vdira od zunaj, se pravi sistem stena – tla. Obložena površina ni vzrok, ampak le podlaga za nastajanje organskih tvorb, ki jih ustvarjajo mikroorganizmi iz okolja. Morebitna poroznost ploščic zgolj zagotavlja trden sprijem madežev s površino. Kljub temu je treba omeniti, da uporaba neloščenih poroznih ploščic v vlažnih prostorih ni primerna, zato gre vzrok za napako pripisati neustreznemu izboru, in ne kakovosti ploščice.

Vzrok eflorescence, to je brezvodne soli, ki je na površini vidna kot belkast madež, pa je navadno v notranjosti sistema stena – tla. Soli so namreč lahko v samih ploščicah, v veznem sloju, če polagamo v cementno malto (predvsem pri uporabi neustreznih peskov), ali v podlagi. Poleg soli v različnih uporabljenih materialih sta pri omenjeni napaki zelo pomembni poroznost ploščic in vlaga, ki je bodisi v prostoru bodisi nastane v sistemu polaganja.

To napako torej lahko pripišemo kakovosti materialov, če je vsebnost soli v njih mogoče preveriti, pa tudi projektiranju, če se v tej fazi niso upoštevali omenjeni dejavniki izbora ploščic. Ob tem gre dodati, da za keramične ploščice in druge materiale ni pravil oziroma standardov, ki bi določali največjo možno vsebnost soli. To je še dodatna okoliščina, ki otežuje presojo glede kakovosti materialov in napeljuje k temu, da postane projektiranje najpomembnejši dejavnik v vsej verigi.

PREVENTIVA

Kot smo omenili, neloščene keramične ploščice s porozno podlago niso najprimernejše za prostore z visoko relativno zračno vlažnostjo. Prav tako niso primerne za oblaganje površin, kjer obstaja nevarnost vdora vlage iz podlage. Zato je del preventive že ustrezno projektiranje. Za take prostore so namreč ustreznejše ploščice s kompaktno podlago, torej z nižjo vpojnostjo vode.

Prav tako je pri projektiranju treba izbrati ustrezen vezni sloj. Izogibati bi se morali uporabi cementnih malt in kot vezivo uporabljati raje druge ustrezne aditive oziroma druga veziva.

Vir: C. Palmonari, M. Borghi, G. Timellini, F. Lancellotti: Le contestazioni nella posa delle piastrelle ceramiche, Centro Ceramico, Bologna