Zaradi večjega uveljavljanja uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje pridobivajo ploskovni sistemi ogrevanja, kot so talno, stropno ali stensko ogrevanje, čedalje večji pomen.
Znanih je več načinov izvedbe električnih talnih ogrevanj:
Znanih je več načinov izvedbe električnih talnih ogrevanj:
Električne grelne pletenjače
– grelni kabel je pritrjen na mrežo iz steklenih vlaken določenih dolžin in velikosti. Ta sistem je najpogostejši in z vidika vpliva na okolje (magnetno sevanje) najvarnejši.
Slika št. 1: Električna grelna pletenjača
Pri montaži tega električnega talnega ogrevanja moramo biti pozorni na naslednje:
najprej moramo določiti mesto vgradnje temperaturnega tipala, ki bo skupaj z regulacijsko enoto (termostatom) zagotavljalo pravilno temperaturo na površini poda;

slika 2a
na nosilno podlago razvijemo ogrevalni kabel, pritrjen na mrežico iz steklenih vlaken. Mrežica mora biti obrnjena navzgor, saj tako ščiti kabel pred poškodbami pri nanašanju lepila za ploščice. Mrežo odvijamo in jo na mestu obrata prerežemo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo grelnega kabla;

slika 2b
na položeno mrežo nanesemo prvo plast lepila za ploščice tako, da je mreža potopljena v lepilo in se prilega podlagi;

slika 2c
ko se plast nanesenega lepila posuši, priporočljivo po 12 urah, lahko nanesemo plast lepila za ploščice oziroma izravnalne mase in položimo končno oblogo. Nanos lepila oziroma izravnalne mase je lahko debel od nekaj do največ 10 milimetrov.


Sliki št. 3a in 3b
Tanke grelne kovinske folije
– za polaganje neposredno pod keramične ploščice. Sistem je primeren za vgradnjo na mestih, kjer stalno stojimo in želimo preprečiti, da nas zebe v noge.

Sliki št. 4 in 5
Sistemi z električnimi bakrenimi žicami
– sodijo med že nekoliko zastarele sisteme. Pri tem sistemu moramo opozoriti tudi na večjo nevarnost sevanja magnetnega polja, ki ga ustvarja električni tok v celotnem sistemu razvoda.

Sliki št. 6 in 7
Preglednica št. 1 prikazuje čas v minutah, potreben za segretje površine tal za 1 stopinjo Celzija v odvisnosti od debeline estriha. Preglednica se lahko uporablja za grobo določanje toplotne moči grelnega registra.
Preglednica št. 1
| Debelina estriha | 2 cm | 3 cm | 4 cm | 5 cm | 8 cm | 10 cm |
| Toplotna moč | ||||||
| 120 W/m2 | 5,5 min | 8,3 min | 11,1 min | 13,8 min | 22,2 min | 27,7 min |
| 160 W/m2 | 4,1 min | 6,2 min | 8,3 min | 10,4 min | 16,6 min | 20,8 min |
| 200 W/m2 | 3,3 min | 5,0 min | 6,6 min | 8,3 min | 13.3 min | 16,6 min |
| 250 W/m2 | 2,6 min | 4,0 min | 5,3 min | 6,6 min | 10,8 min | 13,3 min |
| 300 W/m2 | 2,2 min | 3,3 min | 4,4 min | 5,5 min | 8,8 min | 11,1 min |
Način pisave pomeni:
krepko - priporočljivo
navadno - manj priporočljivo
krepko, ležeče - ni priporočljivo
Električno talno ogrevanje je primeren način ogrevanja za kopalnice in druge sanitarne prostore, kjer v obdobjih, ko centralno ogrevanje prostorov še ni potrebno (spomladansko in jesensko prehodno obdobje), želimo občasno višjo temperaturo tal. Prav tako je ustrezno v objektih za občasno kratkotrajno ogrevanje (počitniške hišice), za odtaljevanje snega na zunanjih pohodnih površinah (stopnice, dovozne rampe) in pri obnovi starejših stavb, kjer ni na voljo drugih možnosti za ogrevanje. Pri vgradnji električnega talnega ogrevanja moramo povečati tudi priključno moč oziroma velikost varovalk. Tako pri stroških za ogrevanje ne smemo upoštevati samo cene porabljene električne energije v kilovatnih urah, ampak tudi strošek za močnejšo varovalko, ki ga plačujemo vse leto.
Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str.
Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o., Ljubljana
Električno talno ogrevanje je primeren način ogrevanja za kopalnice in druge sanitarne prostore, kjer v obdobjih, ko centralno ogrevanje prostorov še ni potrebno (spomladansko in jesensko prehodno obdobje), želimo občasno višjo temperaturo tal. Prav tako je ustrezno v objektih za občasno kratkotrajno ogrevanje (počitniške hišice), za odtaljevanje snega na zunanjih pohodnih površinah (stopnice, dovozne rampe) in pri obnovi starejših stavb, kjer ni na voljo drugih možnosti za ogrevanje. Pri vgradnji električnega talnega ogrevanja moramo povečati tudi priključno moč oziroma velikost varovalk. Tako pri stroških za ogrevanje ne smemo upoštevati samo cene porabljene električne energije v kilovatnih urah, ampak tudi strošek za močnejšo varovalko, ki ga plačujemo vse leto.
Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str.
Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o., Ljubljana






