V rubriki, kjer predstavljamo arhitekte in njihovo delo, smo tokrat namenili pozornost Enoti. To je arhitekturni biro, ki so ga leta 1998 ustanovili mladi arhitekti Aljoša Dekleva, Dean Lah in Milan Tomac, svojo namero pa opredelili kot poskus ustvarjanja sodobne in kritične arhitekturne prakse odprtega tipa. Enota se je s časom razširila in danes jo poleg naštetih sestavljajo še Anže Zalaznik, Blaž Razpotnik, Petra Ostanek in Saša Šinkovec.
Najbolj so ponosni na to, da jim je uspelo ohraniti glavno vizijo podjetja: timsko delo na enakopravni podlagi. Enota oblikuje projekte s skupnimi posvetovanji, ki pripeljejo do svežih in inovativnih zamisli. Prav ta skupni duh me je v pomenkovanju z arhitekti napeljal k temu (tudi sami so si tako zaželeli), da pogovor z njimi pomeni pogovor z Enoto, ne s posamezniki.
Arhitektura je dolgotrajen proces. Od ideje do uresničitve projekta mine tudi več let, zato prav mladost članom Enote daje prednost in jim pušča dovolj prostora za izražanje njihove ustvarjalnosti. Enotniki pravijo, da Slovenija kot mlada država ponuja možnosti za uveljavljanje novih konceptov. Tudi zaradi tega so se odločili poiskati prostor za vpeljevanje novih poti delovanja v arhitekturi.
Zadovoljni so, ker se pri nas gradi čedalje več, seveda pa je to po njihovem mnenju še vedno premalo, da bi lahko inovativno ustvarjali vsi, ki končajo študij arhitekture. Zato si mladi arhitekti želijo predvsem spodbud države, ki bi morala biti njihova najbolj hvaležna naročnica. Enota je od ustanovitve izpeljala kar nekaj projektov. Trenutno so najbolj ponosni na nove prostore Nove Kreditne banke Maribor v Eurocentru v Ljubljani, kamor so vložili veliko časa in ustvarjalnosti, saj so se srečali s precej zapletenimi prostorskimi razmerami. Na voljo so imeli razmeroma ozek prostor, poleg tega so morali poskrbeti za videz banke, ki bo namenjena bolj individualnemu poslovanju s strankami. "Tako smo pustili le eno klasično bančno okence, na preostalih delovnih mestih pa imata bančnik in stranka bolj neposreden, oseben stik." Temu primerno so se morali odločiti tudi za ustrezen material in na koncu so izbrali steklo. Posebnost prostorske opreme je geometrija iz stekla. Steklene ploskve so spete z nekakšnimi kovinskimi sponkami v paravane zavite oblike. Pregradne stene so samostoječe in ne potrebujejo dodatne konstrukcije.
Tudi pri materialu Enota ni ekskluzivistična, saj uporablja vse. Arhitekti zagovarjajo načelo, da vsebina narekuje materiale, zato niso naklonjeni temu, da bi nekaterim vnaprej dajali prednost. Prav s "horizontalno organizacijo" in timskim delom v razpravah pridejo do najboljših rešitev, ki so morda nekaj povsem drugega od prvotnih zamisli.
"Ne gre za ljubezen do materiala, ampak do rešitve." Člani Enote enako čutijo tudi do barve. "Barvanja se seveda ne bojimo, saj je barva pomemben element prostora in stavbe. Seveda pa z njo ne smemo pretiravati, ampak je tudi tu potreben nadzor, sicer bi lahko barva prevladala nad drugimi arhitekturnimi prvinami."
Drugi projekt, ki še teče, je poslovna stavba Kraškega zidarja v Sežani. Vogalna zgradba določa nov center mesta; dotika se avtobusne postaje, v neposredni bližini pa je tudi železniška. Arhitekti so največ pozornosti namenili prav vogalu stavbe. Njen obris so popestrili z razgibano fasadno linijo. Temeljni oblikovni prijem je tlorisna manipulacija te linije v mejah, dovoljenih z zazidalnim načrtom. Vogalni volumen je zavit v niz fasadnih pasov, ki se lokalno prilagajajo notranjim in zunanjim prostorskim zahtevam ter sestavljajo številne terase in nadstreške. "Vse daje vtis dinamičnega volumna, ki se je proti koncu razcvetel," razlagajo arhitekti o stavbi, ki naj bi bila dokončana že jeseni.
In kakšen pomen imajo talne obloge? "Nočemo pihati na dušo vaši reviji, vendar so talne obloge izredno pomembne. Ko vstopiš v prostor, najprej vidiš tla," pravijo v Enoti. "Tudi tla morajo biti pravilno izbrana. Talna obloga mora biti del neke konceptualne celote, zato jo obravnavamo že na začetku projekta in si ne privoščimo, da bi jo dodelali nekje na koncu, ko je vse drugo že postavljeno. Tla morajo rabiti svojemu namenu. V banki bo zato najprimernejši kamen, spet drugje morajo tla omogočati tudi to, da se uležeš na pod in prebereš knjigo." Enota torej upošteva namenskost prostora, čemur se morajo med drugim prilagoditi tla. "S tlemi si v stiku, tal se lahko dotakneš, občutek ob tem pa mora biti dober, prijeten oziroma morajo tla zdržati večje ali manjše obremenitve - biti morajo funkcionalna in omogočati ugodno počutje uporabnikov."
Seveda se postavi tudi vprašanje, ali to pomeni, da morajo biti uporabljeni le naravni materiali. "Na to vprašanje bi lahko dobili sto odgovorov, pomembneje je, da je pravilna izbira tlaka odvisna od rešitve prostorskih zahtev. V nekih okoliščinah uporabiš en material, v drugih pa drugega."
Tretji projekt, ki ga kaže omeniti, je gradnja mejnega prehoda Obrežje. Enota je namreč zmagala na natečaju, vendar še vedno čaka na zeleno luč države, da bi lahko uresničila svojo vizijo. Bistvo zamisli je prekriti mejni prehod z izredno razgibano obliko nadstreška, ki sledi liniji avtocestne povezave in ustvarja "urbano pokrajino".
In Enota čaka na takšne priložnosti, zamisli ima dovolj.
