Preden začnem pisati o veljavnih standardih in standardih s področja lesa, ki se trenutno pripravljajo, bi rad pojasnil pomen standardov in njihove omejitve.

Standardi so dokumenti, ki vsebujejo opredelitve za lastnosti izdelkov, procesov ali storitev. Pripravljajo jih strokovnjaki, ki predstavljajo zainteresirane strani (proizvajalce, uporabnike, trgovce, raziskovalne ustanove, javno upravo ...). Strokovnjaki so organizirani skladno s pravili normativnega organa, za katerega delujejo.

Kaj je standard?

Standard je dokument, ki ga potrdi priznani urad oziroma organizacija za standardizacijo. Ni obvezen dokument, ampak se uporablja prostovoljno in je dobra podlaga za učinkovito delo na različnih področjih, kakovostne izdelke in storitve ter ustrezno sporazumevanje udeležencev na trgu.

Kaj je tehnični predpis?

Tehnični predpis je dokument, ki ga izda zakonodajno telo in vsebuje sklicevanje na neki standard oziroma del standarda. Predpis je obvezen, njegovo neupoštevanje pa ima navadno tudi posledice, ki so predpisane z zakonskimi ali podzakonskimi akti.

Direktive sveta Evropske skupnosti določajo temeljne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izdelki ali storitve. Natančen opis lastnosti prepuščajo usklajenim evropskim standardom. Če ima izdelek oznako CE (oznaka varnosti, in ne kakovosti), se lahko pošlje na evropski trg - gre predvsem za izdelke, ki ogrožajo varnost.

Čeprav standardi niso obvezni, se sodni izvedenci sklicujejo nanje pri reklamacijah in so torej pri pravdnih postopkih (civilnih ali kazenskih pravdah) bistvenega pomena.

ISO in CEN

Poleg nacionalnih standardizacijskih organizacij obstajajo tudi mednarodne in evropske. ISO (International Organisation for Standardisation) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena v Londonu leta 1947. Sestavljajo jo normativne organizacije iz 110 držav, pri delu pa sodeluje več kot 30 tisoč strokovnjakov, ki so razdeljeni v 184 tehničnih odborov, 616 pododborov, 1892 delovnih skupin in 24 ad hoc skupin (za posamezne primere).

CEN (Evropski komite za standardizacijo) je evropska organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1961 in šteje 18 držav članic EU in EFTA (European Free Trade Association - Evropska skupnost za prosto trgovino).
 
Za pripravo standardov je razdeljena na tehnične odbore (TC). Leseni podi in obloge sodijo v TC 175 Okrogli in žagani les, ki je sestavljen, kot prikazuje preglednica št. 1.

Pot evropskega standarda

Pot evropskega standarda je prikazana v preglednici št. 2. Na 32. stopnji je dokument, ki so ga izdelale delovne skupine, predstavljen tehničnemu odboru in pripravljen za javno obravnavo. Ko dokument pride iz javne obravnave (40. stopnja), se vrne TC in gre po morebitnih spremembah na formalno glasovanje (49. stopnja). Po pozitivnem formalnem glasovanju dokument postane evropski standard.

Evropski standardi za področje lesenih talnih oblog, ki so bili objavljeni do zdaj:
EN 1534: 2000 - Wood and parquet flooring - Determination of resistance to indentation (Brinell) - Test method
Leseni podi in parket - Ugotavljanje odpornosti proti zarezam (Brinell) - metoda preskušanja
EN 1533: 2000 - Wood and parquet flooring - Determination of bending properties - Test methods
Leseni podi in parket - Ugotavljanje upogibnih lastnosti - metode preskušanja
EN 1910: 2000 - Wood and parquet flooring and wood panneling and cladding - Determination of dimensional stability
Leseni podi in parket ter lesene plošče in obloge - Ugotavljanje dimenzijskih stabilnosti
ENV 1534: 2000 - Wood and parquet flooring - Determination of elasticity and resistance to wear
Leseni podi in parket - Ugotavljanje elastičnosti in odpornosti proti obrabi. Gre za ugotavljanje elastičnosti lakov in odpornosti končnih izdelkov proti obrabi.
Evropski predstandardi za področje lesenih talnih oblog - 49. stopnja (preglednica št. 3):
Pr EN 13226 - Wood flooring - Solid element strip with groove and tongue
Leseni podi - Klasični parket
Ta standard ne zajema ladijskega poda. Les je razvrščen v tri razrede, ki so označeni s simboli krog, trikotnik, kvadrat, in še tako imenovani "free class". Lesovi so hrast, jesen (javor), bukev, pinija, kostanj, macesen, rdeči bor, smreka (jelka) in drugi listavci. V preglednici št. 4 je prikazana razdelitev za druge trde lesove.
Projekt predvideva od 7- do 11-odstotno vsebnost vlage ob prvi dobavi za vse vrste lesa razen za kostanj in bor, kjer je vlaga od 7- do 13-odstotna. Prikazane so še omejitve in tolerance za parketne deščice ali dele deščic.
Pr EN 13227 - Wood flooring - Solid lamparquet products
Leseni podi - Lam parket
Pr EN 13228 - Wood flooring - Solid wood parquet overlay floring including block with an interlokning system
Leseni podi - Masivni parket vključno s kockami z utorom
Pr EN 13488 - Wood and parquet flooring - Mosaic parquet element
Leseni podi in parket - Lamelni parket
Pr EN 13489 - Wood and parquet flooring - Multilayer parquet elements
Leseni podi in parket - Večslojni parket
Pr EN 13629 - Wood flooring - Solid preassebled hardwood board
Leseni podi - Sestavljene deske
Predlogi standardov 13227 - 13228 - 13229 imajo enako vsebino kot predstandard EN 1336, razlika je le v različnih tipologijah lesenih podov.
Pr EN 13442 - Wood and parquet flooring and wood panneling and cladding - Determination of the resistants to chemical agents
Leseni podi in parket ter lesene plošče in obloge - Ugotavljanje odpornosti proti kemičnim dejavnikom
Pr EN 13647 - Wood and parquet flooring and wood panneling and cladding - Mesurement of geometric characteristics
Leseni podi in parket ter lesene plošče in obloge - Merjenje morfoloških lastnosti
Pr EN 13756 - Wood floor covering - Terminology
Lesene talne obloge - Terminologija
Izrazi v zvezi z deščicami, njihovim polaganjem in uporabo.

dr. Adriano Lorenzi, univ. dipl. inž. les., član TC Evropske organizacije za standardizacijo,
predavanje z drugega srečanja polagalcev podov Slovenije na Bledu