KAJ JE GABRO?
Gabro je od srednje- do debelozrnata magmatska globočnina, torej naravna kamnina, ki je nastala s strjevanjem magme globoko v zemeljski skorji. Sodi v skupino gabrskih kamnin. Sestavljajo ga bela zrna plagioklazov in črni ali zeleni mafični minerali. To so minerali z veliko železa in magnezija, navadno temnih barv in bistvena sestavina bazičnih magmatskih kamnin. Drugi so salični minerali, ki vsebujejo veliko silicija in aluminija ter so svetle barve. Razmerje med saličnimi (svetlimi) in mafičnimi (temnimi) minerali je različno, zato imamo svetli in temni gabro.
Sem sodi tudi tako imenovani čizlakit ali gabro iz kamnoloma Cezlak II na južnem pobočju Pohorja. Ta različek gabra je dobil ime po kraju Cezlak. Je zelena magmatska kamnina, ki jo sestavljajo predvsem svetlo zeleni avgit, temno zelena rogovača in beli glinenci. Pogosto ima bele aplitne in pegmatitne žile, ki jih skoraj povsem sestavljajo glinenci in kremen. Žile se nepravilno prepletajo in poživljajo že tako lep videz. Čizlakit zaradi lepe zelene barve, ki je nima veliko kamnin, in redkosti v svetu uvrščamo med naše najlepše in pomembne vrste naravnega kamna.
PRIDOBIVANJE NARAVNEGA KAMNA
Naravni kamen se lahko pridobiva klasično, podzemno in sanacijsko. Kako veliki so lahko pridobljeni bloki, je odvisno od lege in velikosti kamnoloma ter zgradbe kamnine.
V Cezlaku II so pridobivali čizlakit že pred drugo svetovno vojno in vse do leta 1958, nato pa so kamnolom zaradi domnevne izčrpanosti kamnine in slabe opremljenosti zaprli. Leta 1980 so ga na podlagi raziskav spet odprli in zdaj deluje občasno. Kamnino pridobivajo tako kot v kamnolomu granodiorita ali pohorskega tonalita. Včasih so se bloki pridobivali klasično v etažah z vrtanjem in razstreljevanjem z rudarskim smodnikom, v novejšem času pa z rezanjem z diamantno žico. Pridobiti je možno le bloke čizlakita manjših in srednjih mer.
TEHNIČNE LASTNOSTI
Gabrova prostorninska masa je 3020 kg/m³, poroznost 1,6-odstotna, vpojnost vode pa 0,5-odstotna. Podatki o tlačni in upogibni trdnosti kažejo odpornost kamnine: v suhem stanju je tlačna trdnost med 193 in 234 MPa, v zasičenem z vodo med 169 in 191 MPa, po 25 ciklusih zmrzovanja pa med 172 in 193 MPa. Upogibna trdnost je v suhem stanju med 14 in 17 MPa, v zasičenem z vodo med 13 in 14 MPa, po 25 ciklusih zmrzovanja pa med 12 in 13 MPa. Obraba pri brušenju je 8,3 cm³/50 cm².
Viri:
Anton Ramovš: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas, Mineral, Ljubljana, 2000
Dušica Kunaver s soavtorji: Čar kamna, samozaložba Dušice Kunaver, 2000
B. Mirtič, A. Mladenovič, A. Ramovš, A. Senegačnik, J. Vesel, N. Vižintin: Slovenski naravni kamen, Ljubljana, 1999
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992
France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991
