Glaziranje
Suho stisnjene surove keramične ploščice v sušilnicah osušimo na primerno, manj kot 1-odstotno vlažnost in segrejemo na ustrezno temperaturo, ki je potrebna za nadaljnje glaziranje.
Glazure so pripravljene iz zmesi različnih surovin (kovinskih in nekovinskih oksidov). Najpogosteje uporabljamo natrijev glinenec, kremenov pesek, nefelin, glinico, volastonit, apnenec, kaolin, razne gline in frite. Zmešamo jih z vodo in zmeljemo v mlinih. Na posušene ploščice nanesemo plasti glazur, kar keramičnim ploščicam določa oblikovanost ter odpornost proti obrabi in kislinam. Omenjene lastnosti dokazujemo s pridobljenimi certifikati inštituta za gradbeništvo ZAG. Tako je trdota glazure po Mohsu več kot 6, po obrabi glazure (PEI) pa se naše ploščice uvrščajo v četrti do peti kakovostni razred od skupaj petih. Glede na vrsto ploščice uporabljamo za glaziranje različne naprave, kot so glazirne kabine, sitotiski in najsodobnejši rototiski.
Žganje
Po glaziranju ploščice zlagamo na transportne vozičke, na katerih potujejo do vhoda v peč.
Na razkladalnem stroju na peči ploščice razložimo z vozičkov in jih s transportnim trakom pošljemo v peč. Žganje poteka v valjčni peči dolžine 90 metrov pri temperaturi največ 1155 stopinj Celzija za klinker in 1175 stopinj Celzija za sinter keramične ploščice. Postopek žganja traja 35 minut. Pri tem se glazura in črepinja raztalita ter s kemijsko reakcijo povežeta. Ploščice dokončno pridobijo fizikalne lastnosti, ki omogočajo njihovo uporabo.
Sortiranje in paletiziranje bomo opisali v naslednji številki revije Korak.
David Makuc, Damjan Tominec
Martex, d. o. o.
