Granit sodi med magmatske kamnine, ki nastajajo s kristaljenjem silikatne taline. Pravimo ji magma ali žarja. Je najbolj razširjena kamnina iz podskupine globočnin, to je kamnin, ki so se strdile globoko v zemeljski skorji. V isto skupino spadajo tudi granodiorit, ki je zelo podoben granitu, gabro, diorit, sienit … Granodiorit s Pohorja, znan tudi kot pohorski granit ali pohorski tonalit, je najpogostejša globočnina v Sloveniji.

 

Granit je popolnoma kristaljena kamnina sive ali rožnate barve in zrnate sestave. V njej opazimo zrna kremena, kalijevega glinenca, kislih plagioklazov in biotita. Ker je v svoji skupini najštevilčnejša kamnina, je temu primerno v svetu mnogo različic. Montblanški graniti so najstarejše (in tudi najvišje ležeče) kamnine v Evropi.

Granit se uporablja za notranje in zunanje talne obloge, stopnišča, pulte, mize, kamine, okenske police, fasade … Je zelo trda in trdna kamnina, zato je še posebno primeren za oblaganje prometne površine, ter zelo odporen proti statičnim in mehanskim obremenitvam. Z različno površinsko obdelavo granita dosežemo raznolikost uporabe. Površina je lahko polirana, strojno praskana, štokana, peskana ali žgana.

 

 

Granit navadno dobavljajo kot plošče debeline od 1 do 3 centimetrov ali kot tanjše ploščice, tako imenovane marmete, debeline od 1 do 1,5 centimetra, odvisno od proizvajalca. Standardne marmete so centimetrske ploščice velikosti 30,5 x 30,5. Debelejše so običajno rezane po naročilu. Za zunanje pohodne površine uporabljamo plošče debeline najmanj 3 centimetre, za zunanje povozne pa najmanj 4 centimetre. Za tlakovanje cestišč, poti, parkov ali trgov so znova postale priljubljene kocke v kombinaciji z drugimi naravnimi kamninami (porfirjem, tonalitom …) ali umetnimi materiali (betonske ploščice). Dobavljajo se v velikosti 6–8 ali 8–10 centimetrov.

 

 

Granit je lahko poliran, strojno praskan, štokan, peskan ali žgan. Polirana površina je gladka, zato je primernejša za notranjo talno oblogo in stopnišča, sijoč videz pa daje prostoru prefinjenost in eleganco. Grobo obdelane površine preprečujejo zdrse, zato so zelo uporabne za zunanje tlakovanje. 

 

 

Granit je primeren za notranja stopnišča, ki so navadno polirana, ali zunanje vhode in stopnice. Robovi plošče so lahko ravni, prirezani, zaokroženi, polkrožni ali okrogli. Plošče imajo lahko na zgornji strani tudi utor za gumo. Granitne plošče se uporabljajo še za zunanje oblaganje sten oziroma fasade.

 

 

Zaradi dobrih mehanskih lastnosti in preprostega čiščenja se granit množično uporablja za gostinske, kopalniške in kuhinjske pulte in police. Tako kot pri stopnicah je tudi tu obdelava robov različna. Granit je lahko tudi obloga za kamine.  

 

 

Profili oziroma robovi okenskih polic so lahko različno obdelani: prirezani, zaokroženi, polkrožni ali okrogli. Proizvajalci lahko izdelajo police po naročilu.

 

Viri:
B. Mirtič, A. Mladenovič, A. Ramovš, A. Senegačnik, J. Vesel, N. Vižintin: Slovenski naravni kamen, Ljubljana, 1999
Slovenski naravni kamen v Ljubljani in njeni okolici, Kmečki glas, št. 5, februar 2000
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992
Naravoslovni atlasi: Geologija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

Prospekti različnih proizvajalcev
www.granimar-m.com/it/home_page_it.html in www.pavistone.com/it/graniti.htm – granit iz Sardinije