Industrijska keramika navadno pomeni keramične obloge, ki se uporabljajo v industrijskih prostorih, in obloge za druge posebne namene, denimo bazene ali nakupovalne dvorane. V vseh teh primerih je treba upoštevati dodatne zahteve in dobro opredeliti, čemu bo izpostavljena obloga. Ploščice, ki so namenjene za široko porabo, praviloma ustrezajo (oziroma bi morale ustrezati) minimalnim zahtevam, vendar je za industrijske oziroma posebne namene treba preveriti, ali ustrezajo dodatnim pričakovanim obremenitvam. Seveda je treba preveriti tudi druge sestavne dele keramične obloge: lepila in fugirne mase, pogosto pa še osnovno podlago.

Med dodatne obremenitve sodijo visoke mehanske obremenitve, vlažni prostori, površine pod vodo ali drugo tekočino (bazeni, tanki), agresivno kemijsko delovanje, zahtevano sterilno okolje, toplotno delovanje, zaščita pred hrupom, antistatični pogoji in radioaktivnost.
 
V nadaljevanju so predstavljeni nekateri pogostejši primeri uporabe keramičnih ploščic za posebne namene s poudarkom na razmerah, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju obloge. Ker ni ustreznih slovenskih predpisov, je smiselno uporabljati predpise oziroma standarde drugih držav. Pregleden opis je v seriji standardov BS 5385: 1 do 5, predvsem v četrtem delu: Wall and floor tiling; Code of practice for tiling and mosaics in specific conditions (Stenske in talne obloge; pravila za polaganje ploščic in mozaikov v posebnih razmerah).

VISOKE MEHANSKE OBREMENITVE

Praviloma je pri industrijskih prostorih ali javnih pohodnih površinah treba upoštevati, da je obloga izpostavljena višjim mehanskim obremenitvam, kot so visok tlak, udarci in/ali obraba (abrazija) površine. Zato je pri načrtovanju obloge treba izračunati predvideno (najvišjo) obtežbo. Vsekakor je treba vedeti, katerim obremenitvam bodo tla izpostavljena. Če gre za vozila s pnevmatskimi kolesi, ki se s stalno hitrostjo premikajo po površini, potem dinamična obremenitev le malo presega statično, če pa vozilo s togimi kolesi poskakuje na neravni podlagi, je lahko dinamična obremenitev tudi dvakrat višja od statične. Če je pričakovati veliko pohodnost tal z delci, zaradi katerih lahko na površini nastanejo raze, je treba uporabiti ploščice z večjo odpornostjo proti obrabi (pri loščenih ploščicah skupina PEI 4 ali 5).

Pri visokih mehanskih obremenitvah se na splošno priporoča uporaba keramičnih ploščic višje gostote in nižjega vpijanja vode - pod 10 odstotkov (skupine AI, AII, BI, BII). Debelino ploščic je treba izbrati glede na pričakovane obremenitve. Izredno pomembno je tudi, da so ploščice zelo ravne, s čimer se prepreči točkovna obremenitev, ter so na spodnji strani enakomerno in povsem prekrite z lepilom.

AGRESIVNO KEMIJSKO DELOVANJE

Keramične ploščice so praviloma odporne proti večini kemikalij, razen proti spojinam fluora, še posebno fluorovodikovi kislini. Vseeno pa je treba pred uporabo preveriti obstojnost ploščic (lahko se samo spremeni barva lošča), pa tudi lepil in fugirnih mas. V preglednici št. 1 (vir BS 5385: 4. del: Wall and floor tiling; Code of practice for tiling and mosaics in specific conditions) je navedena odpornost lepil, malt in tesnil proti različnim tekočinam, kar je smiselno upoštevati pri načrtovanju oblog.

Kemijskemu delovanju so izpostavljene tudi bazenske obloge. Tudi tukaj je treba poznati kemijsko sestavo vode oziroma primesi - na primer koncentracija SO3 ne sme presegati 300 ppm, saj lahko visoke koncentracije razjedajo material, ki vsebuje portland cement. Pri slani vodi je pomembno, da so vsi železni elementi ustrezno zaščiteni oziroma se uporabljajo jekleni, odporni proti prerjavenju. Prav tako je treba za estrihe in omete uporabiti cement, odporen proti sulfatom, za polaganje ploščic pa sulfatno odporno lepilo, denimo epoksidne smole.

TOPLOTNO DELOVANJE (VROČINA, MRAZ)

Gre za povišano, zelo nizko temperaturo ali njeno cikliranje. Izvori toplote so lahko cevovodi, grelci, talno gretje, pa tudi sevanje iz industrijskih peči, ognja, sonca in izlitje vročih tekočin ali izpust vročih plinov. Pri povišanih temperaturah je treba preveriti dilatacije izbranih materialov in njihovo združljivost. Če je predvideno pogosto cikliranje temperature, je priporočljivo uporabiti ustrezno elastično lepilo, ki kompenzira napetosti zaradi temperaturnih sprememb.
Če so keramične ploščice uporabljene v okoljih, kjer zmrzuje, je treba vgraditi zmrzlinsko odporne ploščice (vpijanje vode pod 3 odstotki - skupina AI ali BI z ustreznim dokazilom o odpornosti). Pri tem je treba uporabiti ustrezno (vodoodporno) lepilo in fugirno maso. Pred začetkom zmrzovanja je nujno zagotoviti, da izhlapi vlaga iz podlage in ploščic.

Vlaga ali tekočine pri visokih ali nizkih temperaturah lahko povzročijo dodatno negativno delovanje na dilatacijo ali na stik med ploščico in podlago, kar lahko povzroči pokanje ali odstopanje ploščic od podlage.

SKLEP

Pri keramičnih oblogah je pogosto treba upoštevati kombinirano delovanje. V okolju, ki bo visoko mehansko obremenjeno in v katerem se bodo po delu obloge izlivale vroče in agresivne tekočine, je treba polaganje oblog pravilno načrtovati in opraviti, da se izognemo poznejšim težavam.

Izrednega pomena je tudi priprava osnovne betonske podlage. Po omenjenem standardu se mora starati vsaj 6 tednov pred začetkom polaganja ploščic. Za posamezne primere je standard še strožji in predpisuje daljše čase.

Prav tako so zahteve za vgradnjo dilatacijskih fug v industrijskih prostorih lahko strožje kot običajno. Fuge je namreč treba vgraditi nad konstrukcijskimi dilatacijami, ob stiku tal in sten, navpičnih kotih, pri spremembah naklona tal in praviloma še vsakih 6 metrov, če ni zaradi obremenitev predvidena vgradnja na še krajših razdaljah.

Če pa so keramične ploščice položene na tla, je nujno upoštevati tudi koeficient drsnosti, saj je treba zagotoviti varnost uporabnikov. Tukaj ni odveč dodati, da se drsnost tal lahko spreminja s časom uporabe, da je nevarnost zdrsa znatno večja, če so na tleh madeži (še posebno oljni), in je dodatno zaščito mogoče doseči tudi z ustrezno obutvijo.

Vilma Ducman, mag
ZAG Ljubljana