Srce inštituta je zagotovo direktor, docent doktor Andrej Zajc, ki je svojo kariero začel v ZRMK tako kot večina njegovih sodelavcev. Kot mlad inženir je bil vključen v raziskave materialov v gradbeništvu. Takrat je v slovensko gradbeništvo uvedel nekatere merske metode, ki se uporabljajo še danes. Tako je ob koncu šestdesetih let vpeljal metode izotopskega merjenja vlage in gostote na zemljinah, asfaltih in betonih pri gradnji avtocest in elektrarn ter drugih velikih objektov. Doktor Zajc je pozneje prevzel sektor za betone in leta 1984 postal direktor Inštituta za materiale, ki je bil samostojna pravna oseba v okviru ZRMK.
Gospod Zajc, zakaj ste se – glede na vašo uspešno kariero v ZRMK – odločili za samostojno podjetniško pot?
“V osemdesetih letih je bilo gradbeništvo že v krizi. Šlo je strmo navzdol in tudi mi smo se bojevali za stranke. ZRMK je sicer bil raziskovalni inštitut, vendar je deloval na tedanjem trgu ter pridobival stranke v gradbeništvu in industriji. Ko je Jugoslavija razpadla in so uvedli tržno gospodarstvo, smo na Inštitutu za materiale ugotovili, da je ZRMK preširok, ima veliko neinštitutskih dejavnosti in bi v pravem tržnem gospodarstvu le težko preživel. Zato smo pripravili koncept prestrukturiranja, katerega cilj je bil več povezanih inštitutov in gospodarskih družb na trgu. Leta 1991 je ZRMK postal javni zavod v lasti države. Zaradi tega in tudi nasprotovanja mnogih zaposlenih naš koncept prestrukturiranja ni bil več mogoč, zato smo se z najožjimi sodelavci odločili za odhod.”
Gospod Zajc, zakaj ste se – glede na vašo uspešno kariero v ZRMK – odločili za samostojno podjetniško pot?
“V osemdesetih letih je bilo gradbeništvo že v krizi. Šlo je strmo navzdol in tudi mi smo se bojevali za stranke. ZRMK je sicer bil raziskovalni inštitut, vendar je deloval na tedanjem trgu ter pridobival stranke v gradbeništvu in industriji. Ko je Jugoslavija razpadla in so uvedli tržno gospodarstvo, smo na Inštitutu za materiale ugotovili, da je ZRMK preširok, ima veliko neinštitutskih dejavnosti in bi v pravem tržnem gospodarstvu le težko preživel. Zato smo pripravili koncept prestrukturiranja, katerega cilj je bil več povezanih inštitutov in gospodarskih družb na trgu. Leta 1991 je ZRMK postal javni zavod v lasti države. Zaradi tega in tudi nasprotovanja mnogih zaposlenih naš koncept prestrukturiranja ni bil več mogoč, zato smo se z najožjimi sodelavci odločili za odhod.”
In ustanovili IRMA?
“Tako je, novembra 1992 smo ustanovili Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije. Ime sicer spominja na ZRMK, kratica pa je bolj blagozveneča. Leta 1993 smo začeli tako rekoč iz nič. Najprej nas je bilo šest, od tega pet strokovnjakov za materiale in ekonomist.”
Začeli iz nič? Se je tako sploh dalo prodreti na trg? Zasebno podjetje pač mora od nečesa živeti.
“Naš kapital je bil v znanju in poznavanju trga, naša prednost pa, da je trg poznal nas. Brez zadrege lahko trdim, da smo bili takrat – in smo še vedno – po znanju najmočnejša skupina v Sloveniji na področju betona. Zato smo hitro napredovali. Imeli smo dobre reference pri elektrogospodarstvu, sodelovali smo s Premogovnikom Velenje in mnogimi gradbenimi podjetji. Seveda smo lahko ponudili kupcem tudi ugodnejše pogoje kot konkurenca, saj nismo imeli velikih splošnih stroškov.”
Kaj je vaše področje?
“Beton, materiali zanj, betonski izdelki in betonske konstrukcije. Na tem področju opravljamo raziskave in razvoj, preskušanje, svetovanje, ugotavljamo ohranjenost in vzroke propadanja objektov, projektiramo prenove ter nadziramo novogradnje in sanacije. V okviru raziskav in razvoja iščemo betone z lastnostmi, ki so prilagojene določeni uporabi, razvijamo nove tehnologije za proizvodnjo betonskih izdelkov in nove postopke za popravilo betonskih konstrukcij.
Na slovenski trg smo recimo uvedli mikroarmirane betone. Dober primer tega je razvoj panelov za oblaganje podzemskih rovov iz betona, mikroarmiranega z jeklenimi vlakni. Delo smo opravili skupaj s Premogovnikom Velenje in podjetjem SGP Kograd Beton IGEM, d. o. o., iz Dravograda. Te panele za potrebe premogovnika redno proizvajajo v Dravogradu in se veliko bolje obnesejo kot prejšnji iz armiranega betona.”
Za takšno dejavnost so najbrž potrebni tudi tehnologija, oprema, prostori ...
“Sprva nismo imeli svojih laboratorijev in smo gostovali pri drugih. Pomagali so nam v Salonitu Anhovo in na mariborski univerzi, za kar jim bomo vedno hvaležni. Danes pa se lahko pohvalimo s sodobnim laboratorijem, ki izpolnjuje vse mednarodne zahteve, kar zadeva strokovnost, opremo in neodvisnost.
Lani smo preskusni laboratorij akreditirali po standardu SIST EN 45 001 za preiskavo malt, betona, betonskih in opečnih izdelkov, vseh vrst zidakov in sanacijskih materialov. Imamo akreditiranih okrog 65 preskusnih metod in kmalu jih bo še več. Zdaj si tudi prizadevamo, da bi postali organ za ugotavljanje skladnosti, za kar nas na podlagi dokazane usposobljenosti lahko pooblasti ministrstvo za gospodarstvo.”
Ali lahko tak inštitut deluje sam ali sta potrebna povezovanje in sodelovanje z inštituti in univerzami v tujini?
“IRMA dejavno sodeluje s tujino. Po poslovni plati s tujimi podjetji, ki so na slovenskem trgu, in nekaterimi podjetji v državah nekdanje Jugoslavije, raziskovalno in razvojno pa sodelujemo s kar nekaj univerzami, inštituti in podjetji po svetu. Tako z nemškim partnerjem razvijamo nove materiale za sanacijo industrijskih tlakov v okviru skupnega projekta Eureka, prek Zavoda za gradbeništvo smo vključeni v evropski projekt raziskave zidovja z nedestruktivnimi raziskavami. IRMA je titularna članica RILEM – mednarodne organizacije laboratorijev za raziskavo materialov in konstrukcij s sedežem v Parizu – članica American Concrete Instituta, CIRIA iz Londona in ICPIC, neprofitne organizacije iz Amerike, ki se ukvarja z uporabo polimerov v betonih. Sodelujemo z visoko tehniško šolo na Dunaju, univerzami v Varšavi, Sheffildu, Zagrebu, Berlinu ..., kar je pomembno za hitro izmenjavo strokovnih informacij in nasvetov ter dogovore o skupnih projektih in raziskovalnih programih.”
Kakšno je zdaj slovensko gradbeništvo?
“Gradbeništvo je preživelo sedem dobrih let ob avtocestnem programu, ki ga je rešil poprejšnje dolgoletne recesije. Naša gradbena podjetja so sposobna izpeljati velike in zahtevne projekte, vendar se jim napovedujejo težave zaradi usihanja avtocestnega programa. Kaže, da prihajajo suha leta, ki bodo za nekatera usodna. Preživela bodo podjetja, ki bodo dobro organizirana in sposobna pridobiti naročila na tujih trgih, kjer pa vlada močna konkurenca.”
Ali se na inštitutu ukvarjate tudi s talnimi oblogami in tlaki? S kakšnimi težavami se srečujete? Ali k vam prihajajo tudi posamezniki, ki imajo težave pri gradnji?
“S talnimi oblogami v ožjem pomenu besede se ne ukvarjamo, ukvarjamo pa se s tlaki v stanovanjski in industrijski gradnji. To pomeni, da so področje našega delovanja estrihi, betoni, polimerne preplastitve in impregnacije. Estrihi niso preveč zahtevni. V nekaterih državah zanje obstajajo standardi, ki jih tehnično dobro opredeljujejo. Na tem področju se največ ukvarjamo s sestavami malt in njihovim preskušanjem. Dostikrat se zgodi, da so estrihi poškodovani, in takrat svetujemo, kako zadevo urediti.
“S talnimi oblogami v ožjem pomenu besede se ne ukvarjamo, ukvarjamo pa se s tlaki v stanovanjski in industrijski gradnji. To pomeni, da so področje našega delovanja estrihi, betoni, polimerne preplastitve in impregnacije. Estrihi niso preveč zahtevni. V nekaterih državah zanje obstajajo standardi, ki jih tehnično dobro opredeljujejo. Na tem področju se največ ukvarjamo s sestavami malt in njihovim preskušanjem. Dostikrat se zgodi, da so estrihi poškodovani, in takrat svetujemo, kako zadevo urediti.
Za nas so izziv predvsem zelo obremenjeni tlaki, torej tisti v industrijskih objektih. Ukvarjamo se s projektiranjem, izvajanjem novih industrijskih tlakov in popravljanjem poškodovanih. V Sloveniji smo prvi vpeljali sanacije poškodovanih industrijskih tlakov s preplastitvijo z betonom, ki je mikroarmiran z jeklenimi vlakni. Preplastitve z mikroarmiranimi betoni smo uspešno uvedli predvsem na bencinskih črpalkah in v industriji, kjer so tlaki močno obremenjeni z mehanskimi in tudi toplotnimi obremenitvami, na primer v hladilnicah in livarnah. Zdaj nas na slovenskem trgu mnogi posnemajo.”
Vsaki situaciji se morate torej posebej prilagoditi.
“Kot sem že omenil, za estrihe v stanovanjski gradnji obstajajo standardi, ki predpisujejo zahteve zanje, načine preskušanja njihovih lastnosti in polaganja. Za industrijske tlake standardi ne obstajajo, zato se izvajajo na podlagi 'negativnih' izkušenj. Poznam ugledna podjetja v tujini, ki na primer zaradi prevelikega tveganja sploh ne prevzamejo popravila tlakov, s katerimi nimajo 'pozitivnih' izkušenj. Pri nas se nekateri izvajalci industrijskih tlakov tega tveganja sploh ne zavedajo, zlasti če so njihovi glavni strokovni svetovalci ljudje, ki se ukvarjajo s trženjem. RILEM je zaradi tega ustanovil tehnični odbor, v katerem tudi sam sodelujem in ki naj bi ugotovil razmere v svetu na tem področju in postavil temelje za pripravo standardov.”
V kateri fazi se vključite v gradnjo objektov?
“V različnih. Pri zahtevnih objektih mnogokrat že v fazi projektiranja, kjer sodelujemo pri določanju meril, materialov, načina izvedbe del ali kontrole. Vlagatelji nas vključujejo v nadzor gradnje objektov kot izvajalce investitorske kontrole, izvajalci pa kot svetovalce pri zahtevnih gradbenih delih. Nemalokrat pa nas kličejo oboji, ko gre kaj narobe. Tedaj si prizadevamo najti ustrezno tehnično rešitev, ki ne bi bila predraga. Včasih se v gradnjo objektov vključujemo tudi prek sodišča, ko nam zaupa izdelavo izvedenskega mnenja v tožnih primerih.”
Slaba kakovost in napake so pogosto posledica varčevanja z materialom. Kako to preprečiti in kaj priporočate pri izbiri in polaganju talnih oblog?
“To se da preprečiti samo z ustreznimi tehničnimi predpisi in doslednim nadzorom. Izredno pomembno je, da imajo talne obloge natančno določen način uporabe, ustrezna dokazila o kakovosti in da proizvajalci jamčijo za kakovost izdelkov. Kupec mora natančno vedeti, kaj dobi za svoj denar. Veliki kupci se pri tem laže zavarujejo, saj v svojih pogodbah s proizvajalci ali dobavitelji opredelijo posledice nekakovosti. Poleg tega se lahko zavarujejo tudi s tem, da od inštituta ali laboratorija, ki mu zaupajo, zahtevajo certifikate o kakovosti. Potrošniki nimajo teh možnosti in so odvisni od korektnosti proizvajalca in trgovine.”
Takšno ravnanje pomeni tudi izobraževanje potrošnikov.
“V Evropi, kjer je varstvo porabnika zelo pomembno, obstajajo revije o izdelkih široke potrošnje. V njih so opredeljene tako pomanjkljivosti kot prednosti izdelkov in tako so kupci vse bolj obveščeni in ozaveščeni. V Nemčiji imajo izdelki posebne oznake kakovosti, na primer znak GS (Gesicherte Sicherheit), ki ga podeljuje TÜV. Pridobitev tega znaka ni obvezna, vendar Nemci izdelka brez njega ne kupijo. Upam, da bo tako tudi pri nas.”
Kaj priporočate tistim, ki gradijo hiše in želijo seveda čim kakovostnejšo in seveda čim cenejšo gradnjo?
“Pri gradnji sta najpomembnejša dober projekt in ustrezen nadzor. Nekdo mora preveriti, kako so izpeljane gradbene faze in kakšni materiali so bili uporabljeni. Vlagatelj seveda lahko opravlja nadzor sam, če se na to spozna in ima čas, sicer pa je to bolje prepustiti strokovnjakom. Tudi IRMA se ukvarja s takšnimi nadzori. Zdaj nadziramo gradbena dela na elektrarnah Doblar II in Plave II.”
IRMA vsako leto priredi SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH. Zakaj?
“To je enodnevno strokovno srečanje s tujo udeležbo, na katerem vsakokrat predstavimo novosti. Hkrati je to druženje strokovnjakov s področja betona in seveda tudi predstavitev našega inštituta. Vsakokrat obravnavamo posebno temo, ki je aktualizirana glede na razmere in potrebe v Sloveniji. To srečanje je že tradicionalno, kljub specializiranim temam pa pritegne od 120 do 150 obiskovalcev. Stroka naše kolokvije pričakuje, saj na njih osvežimo znanje in iščemo rešitve. Kolokvije organiziramo maja in doslej jih je bilo že osem.”
Je tema prihodnjega še skrivnost?
“Pravzaprav ne. Odločili smo se za zanimivo in zelo aktualno temo RAZPOKE V BETONU. Tu je veliko nejasnega in prav zaradi tega je tudi veliko težav. Mislim, da bo odziv kar velik.”
