Bojan Krajnc, Kranj sprašuje:
Talnemu ogrevanju želim izboljšati odzivnost z minimalno debelino estriha. Kakšno debelino je možno doseči z armiranjem?
Talnemu ogrevanju želim izboljšati odzivnost z minimalno debelino estriha. Kakšno debelino je možno doseči z armiranjem?
Zdeslav Jamšek odgovarja:
Pri optimalno talno ogrevan estrih potrebujemo tudi določeno akumulacijo toplote, saj estrih v fazi ogrevanja deluje kot enotno grelno telo z akumuliranjem in enakomernim oddajanjem toplote. Zato moramo doseči čim bolj popolno oblitost vgrajenih grelnih cevi ter ustrezno tlačno in upogibno trdnost estriha, ki kljubuje notranjim nateznim in tlačnim napetostim v fazi strjevanja ter še zlasti med njegovo uporabo.
Debelina estriha nad cevjo talnega ogrevanja mora, na primer, pri stanovanjih z obremenitvijo ≥ 2,0 kN/m2, debelini toplotne izolacije ≥ 30 mm ter stisljivosti ≤ 2 mm znašati minimalno 40 mm (preglednica 1).
Preglednica 1: Najmanjša debelina estriha nad grelnimi cevmi – enaka je najmanjši debelini plavajočega estriha pri določenem razredu trdnosti in debelini ter posedanju toplotne in/ali zvočne izolacije
Prvi pogoj za izvedbo manjše debeline normalnega in tudi talno ogrevanega estriha je visoka tlačna in upogibna trdnost. V praksi, pri normalnih cementnih estrihih, dosegamo tlačne trdnosti, ki se gibljejo le od 12,0 do 24,0 N/mm2. Po priporočilih za izvedbo cementnih estrihov talnega ogrevanja in po pogojih DIN-a 18560/2 mora estrih talnega ogrevanja dosegati minimalni trdnostni razred betona C 25/30 (po stari oznaki MB 30), ki je dosegljiv le ob posebni pripravi, t. j. ob zadostni količini cementa ter uporabi tekočih kemijskih dodatkov – plastifikatorjev za zemeljsko vlažne betone in drugih sestavin betona. Zaradi zagotavljanja zahtevane trdnosti cementnega estriha se poleg klasične priprave estriha na gradbišču priporoča uporaba industrijsko pripravljenih suhih mešanic, tekočih oziroma samorazlivnih cementnih ali anhidridnih (kalcij sulfatnih – mavčnih) estrihov s katerimi zanesljivo dosegamo zahtevane tlačne in upogibne trdnosti. Z določenimi mešanicami se lahko dosegajo tlačne trdnosti velikosti > 20 N/mm2 in upogibne trdnosti > 5 N/mm2, z drugimi pa tlačne trdnosti > 30 N/mm2 in upogibne trdnosti > 6 N/mm2. Temu ustrezno pa se lahko projektirajo in izdelujejo debeline estrihov nad grelnimi cevmi.
Debelina estriha nad cevjo talnega ogrevanja mora, na primer, pri stanovanjih z obremenitvijo ≥ 2,0 kN/m2, debelini toplotne izolacije ≥ 30 mm ter stisljivosti ≤ 2 mm znašati minimalno 40 mm (preglednica 1).
Preglednica 1: Najmanjša debelina estriha nad grelnimi cevmi – enaka je najmanjši debelini plavajočega estriha pri določenem razredu trdnosti in debelini ter posedanju toplotne in/ali zvočne izolacije
n izvedbe | debelina toplotne izolacije | najmanjša debelina estriha pri določeni trdnosti | ||
| | debelina | dosedanje pri obremenitvi | C 20/25 | C 25/30 |
| plavajoči estrih | | | | |
| stanovanja z obremenitvijo ³ 2,0 kN/m² | ³ | £ | | |
| ³ | > 2 £ | | | |
| > | £ | | | |
| > | > 2 £ | | | |
Glede na zgoraj podana priporočila in ob upoštevanju toplotne izolacije, ki je debeline ≥ 30 mm ter posedanja ob obremenitvi ≤ 2 mm, je minimalna možna debelina estriha 35 mm. Pri določanju minimalne debeline estriha moramo zato obvezno upoštevati tudi debelino in vrsto izolacije. Po mojih izkušnjah je skrajna minimalna debelina nad grelnimi cevmi 30 mm, vendar mora biti ta zagotovljena na najnižji točki v prostoru. Zato je potrebno predhodno preveriti še višinske kote podlage talno ogrevanega estriha.
DIN 18560/2 zahteva minimalno debelino estriha nad grelnimi cevmi 40 mm.
V sedanjem času estrihe, v večini primerov, le mikroarmiramo in to z umetnimi, npr. PP polipropilenskimi vlakni, s katerimi ne moremo prevzemati dodatnih oz. povečanih napetosti v estrihu. V te namene je zelo dobra uporaba jeklene mikroarmature vendar, glede na dosežene trdnosti estrihov, vseeno ne moremo zmanjševati njihove debeline. Pri sistemih, kjer grelne cevi montiramo in razporejamo na klasično vgrajeni armaturi in jo vgrajujemo v spodnjo cono estriha, običajno zaradi prevelike togosti armiranja, ki bi jo dosegli z dvojno armaturo in tudi težje vgradnje estriha glede na zmožnost dobrega zgoščevanja, še dodatne zgornje armature ne vgrajujemo. V poštev pride kombinirano armiranje, ki pa ne pripomore k zmanjšanju debeline estriha. Podobno velja tam, kjer estrih izvajamo na toplotno in/ali zvočno izolacijskih sistemskih ploščah, v katere se vpnejo in razporedijo grelne cevi, preko katerih polagamo estrih, ki ga mikroarmiramo ali armiramo s klasično jekleno ali pocinkano mrežo za estrihe.
DIN 18560/2 zahteva minimalno debelino estriha nad grelnimi cevmi 40 mm.
V sedanjem času estrihe, v večini primerov, le mikroarmiramo in to z umetnimi, npr. PP polipropilenskimi vlakni, s katerimi ne moremo prevzemati dodatnih oz. povečanih napetosti v estrihu. V te namene je zelo dobra uporaba jeklene mikroarmature vendar, glede na dosežene trdnosti estrihov, vseeno ne moremo zmanjševati njihove debeline. Pri sistemih, kjer grelne cevi montiramo in razporejamo na klasično vgrajeni armaturi in jo vgrajujemo v spodnjo cono estriha, običajno zaradi prevelike togosti armiranja, ki bi jo dosegli z dvojno armaturo in tudi težje vgradnje estriha glede na zmožnost dobrega zgoščevanja, še dodatne zgornje armature ne vgrajujemo. V poštev pride kombinirano armiranje, ki pa ne pripomore k zmanjšanju debeline estriha. Podobno velja tam, kjer estrih izvajamo na toplotno in/ali zvočno izolacijskih sistemskih ploščah, v katere se vpnejo in razporedijo grelne cevi, preko katerih polagamo estrih, ki ga mikroarmiramo ali armiramo s klasično jekleno ali pocinkano mrežo za estrihe.
