V neurju konec lanskega septembra je vodna ujma zajela velik del Celjske kotline. Prve dni po neurju je v celjski regiji vladala zmeda, saj so bili nekateri deli dobesedno odrezani od sveta. Voda je odnašala ceste, hiše, podirala drevje, v večini primerov pa poplavljala ter v stanovanjske prostore in kleti prinašala blato in mulj.
Podobna nesreča ni prizanesla nikomur, niti največjim. Prizadela je tudi poslovalnico telekomunikacijskega podjetja v Celju. V pisarniških in skladiščnih prostorih je bilo do 15 centimetrov vode in blata, ki ga je bilo treba pred sanacijo najprej odstraniti. Dejstvo je, da voda najde pot do vseh, še tako nedostopnih mest, tako je prišla tudi pod estrih v plast izolacije. Klasična konstrukcija izvedbe estriha je sestavljena iz izolacijske plasti, nad njo je za paro neprepustna folija, ki jo prekriva plavajoči betonski estrih. Voda se razlije po površini in pronica do izolacijske plasti, od koder ne more izpareti po naravni poti, saj je nad izolacijsko plastjo folija, ki zapre pot vodnim hlapom.
V podjetju so se zavedeli težav in sklenili zadevo rešiti. Poklicali so Mollier, ki se že 17 let ukvarja z reševanjem takšnih in podobnih nevšečnosti. Nemudoma smo se odzvali in odšli na objekt, kjer je voda povzročila škodo, ter opravili meritve vlage v estrihih in stenah. Skozi estrih smo do izolacije naredili merilne izvrtine, z njimi pa izmerili globino namočenosti estriha in vlago v plasti izolacije. Kot smo predvidevali, se je v plasti izolacije voda zadrževala dlje časa, zato je bilo potrebno izčrpavanje oziroma vakuumiranje. Izolacijski material je bila steklena volna, ki ob daljšem izpostavljanju vlagi deluje kot goba in tako vpije velike količine vode.
Sanacije tako obsežnega in zahtevnega objekta smo se lotili tako, da smo najprej v estrih do izolacije naredili izvrtine, vanje pa priklopili vakuumske črpalke, s katerimi smo izčrpali odvečno vodo in s tem bistveno skrajšali čas sušenja.
Iz izolacije smo izčrpali okrog 100 litrov tekoče vode. Nato smo na izvrtine priklopili tlačne črpalke, ki so črpale predpripravljen zrak (suh in topel) v plast izolacije ter tako omogočile prepihovanje izolacije in s tem sušenje. Zrak, ki ga je predhodno obdelal silikagelni ali absorpcijski sušilnik, smo vpihovali skozi estrih v izolacijsko plast. Zaradi tlaka je zrak potoval po izolaciji in se med potjo navlažil ter na koncu izstopil pri dilatacijskih režah ob stenah. Izpihan vlažni zrak smo posušili s kondenzacijskimi sušilniki zraka, s katerimi smo odstranili večji del vlage. Nato je zrak potoval spet do silikagelnih ali absorpcijskih sušilnikov in cikel se je ponovil. Ponovitve smo izvajali, dokler ni bila razlika med vpihnjenim zrakom za turbino in izpihnjenim zrakom pri dilatacijski reži čim manjša, kar je pomenilo, da se zrak na poti skozi izolacijo ni več navlaževal – material je bil suh.
Iz izolacije smo izčrpali okrog 100 litrov tekoče vode. Nato smo na izvrtine priklopili tlačne črpalke, ki so črpale predpripravljen zrak (suh in topel) v plast izolacije ter tako omogočile prepihovanje izolacije in s tem sušenje. Zrak, ki ga je predhodno obdelal silikagelni ali absorpcijski sušilnik, smo vpihovali skozi estrih v izolacijsko plast. Zaradi tlaka je zrak potoval po izolaciji in se med potjo navlažil ter na koncu izstopil pri dilatacijskih režah ob stenah. Izpihan vlažni zrak smo posušili s kondenzacijskimi sušilniki zraka, s katerimi smo odstranili večji del vlage. Nato je zrak potoval spet do silikagelnih ali absorpcijskih sušilnikov in cikel se je ponovil. Ponovitve smo izvajali, dokler ni bila razlika med vpihnjenim zrakom za turbino in izpihnjenim zrakom pri dilatacijski reži čim manjša, kar je pomenilo, da se zrak na poti skozi izolacijo ni več navlaževal – material je bil suh.
Med sanacijo smo merili vlago v materialu ter spremljali temperaturo in vlago v zraku. To smo izvajali z elektrouporovnim merilnikom TESTO 400. Končne meritve pa smo opravili še z najzanesljivejšo, karbidno metodo merjenja vlage, pri čemer smo iz estriha vzeli vzorec, ga stehtali in v ustrezni količini stresli v posodo. Vanjo smo vstavili tudi karbidno ampulo in posodo tesno zaprli. Posoda ima merilnik tlaka, ki je meril povišanje tlaka zaradi reakcije karbida z vlago. Odčitani tlak pa nam je neposredno v odstotkih določil količino vlage v materialu.
Po tej poti smo v zelo kratkem času posušili 3000 kvadratnih metrov pisarniških in skladiščnih površin ter uspešno končali zahteven projekt. Delo v pisarnah in skladiščnih prostorih je medtem potekalo nemoteno, kar je za podjetje tudi posebnega pomena.
Mollier, d. o. o., Celje
Podobna nesreča ni prizanesla nikomur, niti največjim. Prizadela je tudi poslovalnico telekomunikacijskega podjetja v Celju. V pisarniških in skladiščnih prostorih je bilo do 15 centimetrov vode in blata, ki ga je bilo treba pred sanacijo najprej odstraniti. Dejstvo je, da voda najde pot do vseh, še tako nedostopnih mest, tako je prišla tudi pod estrih v plast izolacije. Klasična konstrukcija izvedbe estriha je sestavljena iz izolacijske plasti, nad njo je za paro neprepustna folija, ki jo prekriva plavajoči betonski estrih. Voda se razlije po površini in pronica do izolacijske plasti, od koder ne more izpareti po naravni poti, saj je nad izolacijsko plastjo folija, ki zapre pot vodnim hlapom.
V podjetju so se zavedeli težav in sklenili zadevo rešiti. Poklicali so Mollier, ki se že 17 let ukvarja z reševanjem takšnih in podobnih nevšečnosti. Nemudoma smo se odzvali in odšli na objekt, kjer je voda povzročila škodo, ter opravili meritve vlage v estrihih in stenah. Skozi estrih smo do izolacije naredili merilne izvrtine, z njimi pa izmerili globino namočenosti estriha in vlago v plasti izolacije. Kot smo predvidevali, se je v plasti izolacije voda zadrževala dlje časa, zato je bilo potrebno izčrpavanje oziroma vakuumiranje. Izolacijski material je bila steklena volna, ki ob daljšem izpostavljanju vlagi deluje kot goba in tako vpije velike količine vode.
Sanacije tako obsežnega in zahtevnega objekta smo se lotili tako, da smo najprej v estrih do izolacije naredili izvrtine, vanje pa priklopili vakuumske črpalke, s katerimi smo izčrpali odvečno vodo in s tem bistveno skrajšali čas sušenja.
Iz izolacije smo izčrpali okrog 100 litrov tekoče vode. Nato smo na izvrtine priklopili tlačne črpalke, ki so črpale predpripravljen zrak (suh in topel) v plast izolacije ter tako omogočile prepihovanje izolacije in s tem sušenje. Zrak, ki ga je predhodno obdelal silikagelni ali absorpcijski sušilnik, smo vpihovali skozi estrih v izolacijsko plast. Zaradi tlaka je zrak potoval po izolaciji in se med potjo navlažil ter na koncu izstopil pri dilatacijskih režah ob stenah. Izpihan vlažni zrak smo posušili s kondenzacijskimi sušilniki zraka, s katerimi smo odstranili večji del vlage. Nato je zrak potoval spet do silikagelnih ali absorpcijskih sušilnikov in cikel se je ponovil. Ponovitve smo izvajali, dokler ni bila razlika med vpihnjenim zrakom za turbino in izpihnjenim zrakom pri dilatacijski reži čim manjša, kar je pomenilo, da se zrak na poti skozi izolacijo ni več navlaževal – material je bil suh.
Iz izolacije smo izčrpali okrog 100 litrov tekoče vode. Nato smo na izvrtine priklopili tlačne črpalke, ki so črpale predpripravljen zrak (suh in topel) v plast izolacije ter tako omogočile prepihovanje izolacije in s tem sušenje. Zrak, ki ga je predhodno obdelal silikagelni ali absorpcijski sušilnik, smo vpihovali skozi estrih v izolacijsko plast. Zaradi tlaka je zrak potoval po izolaciji in se med potjo navlažil ter na koncu izstopil pri dilatacijskih režah ob stenah. Izpihan vlažni zrak smo posušili s kondenzacijskimi sušilniki zraka, s katerimi smo odstranili večji del vlage. Nato je zrak potoval spet do silikagelnih ali absorpcijskih sušilnikov in cikel se je ponovil. Ponovitve smo izvajali, dokler ni bila razlika med vpihnjenim zrakom za turbino in izpihnjenim zrakom pri dilatacijski reži čim manjša, kar je pomenilo, da se zrak na poti skozi izolacijo ni več navlaževal – material je bil suh.
Po tej poti smo v zelo kratkem času posušili 3000 kvadratnih metrov pisarniških in skladiščnih površin ter uspešno končali zahteven projekt. Delo v pisarnah in skladiščnih prostorih je medtem potekalo nemoteno, kar je za podjetje tudi posebnega pomena.
Mollier, d. o. o., Celje
