GRADBIŠČNI POGOJI IN VPLIV VREMENA – točka 7.1
Keramične obloge se smejo polagati s tankoslojnim lepljenjem le takrat, ko so temperature podlage, oblog in delovnega okolja večje od +5 stopinj Celzija. Površine, ki se oblagajo, med izvedbo ne smejo biti premočene. Sveže naneseno tankoslojno lepilo je treba zaščititi pred prehitrim izsuševanjem zaradi neposrednega vpliva sonca, vetra in podobnega.
PRIPRAVA TANKOSLOJNEGA LEPILA – točka 7.2
Pri pripravi hidravlično vezanega tankoslojnega lepila je treba upoštevati navodila proizvajalca. Za mešanje lepila je treba uporabiti čisto posodo in vodo pitne kakovosti. Tankoslojno lepilo se doda k vodi in zameša do enakomerne plastične konsistence brez grudic. Treba je upoštevati zorilni čas, ki ga predpisuje proizvajalec. Zamešano tankoslojno lepilo se sme uporabiti le med uporabnostjo pripravljenega lepila. Lepilu, ki je že v fazi vezanja, se ne sme dodajati voda za povečanje preoblikovalnosti.
NANAŠANJE TANKOSLOJNEGA LEPILA – točka 7.3
Postopek »floating« (plavajoči) – točka 7.3.1
Hidravlično vezano tankoslojno lepilo se nanese na površino za oblaganje v dveh delovnih korakih. V prvem se podlaga z gladilko na tanko prevleče s tankoslojnim lepilom. V drugem se na svežo plast nanese sloj debeline, potrebne za nanašanje z nazobčano gladilko. Tankoslojno lepilo se razprostre tako, da se nazobčana gladilka drži pod kotom od 45 do 60 stopinj. Kot vodilo za izbiro nazobčane gladilke glede na velikost keramičnih oblog veljajo podatki iz tabele. Pri pravokotni obliki se globina zob izbira glede na najdaljši rob oblog. Praviloma se uporabljajo nazobčane gladilke z zobmi v obliki kvadrata, pri katerih razdalja med zobmi ustreza globini zob. Keramične obloge je treba polagati v svežo posteljico iz lepila s pritiskom in udarci, preden začne nastajati film.
Uporaba plastificiranih lepil, kot so TALKEM, KEMAKOL in TALPLAST, omogoča preprosto doseganje 100-odstotnega stika med površino za oblaganje in oblogo.

Postopek »buttering« (mazanje masla) – točka 7.3.2
Pri tem postopku se hidravlično vezano tankoslojno lepilo enakomerno nanese na zadnjo stran keramičnih oblog, ki jih je treba položiti pred nastankom filma. Ta postopek se uporablja predvsem pri neenakomerni debelini keramičnih oblog.
Kombinirani postopek – točka 7.3.3
Pri kombiniranem postopku se tankoslojno lepilo nanese skladno z navedenima postopkoma tako na površino za oblaganje kot tudi na zadnjo stran keramičnih oblog. Keramične obloge je treba polagati v lepilo s pritiskom in udarci pred nastankom filma.
Pri polaganju oblog na zahtevnejše površine (zunanje polaganje, bazeni) in na druga območja, ki zahtevajo popoln objem keramičnih oblog, se priporoča uporaba kombiniranega postopka.
V novem 50-metrskem bazenu kopališča Pristan v Mariboru se je za lepljenje keramike uporabljalo fleksibilno tankoslojno polimercementno lepilo KEMAKOL.
ZAŠČITNI UKREPI – točka 7.4
Keramične obloge se smejo po tankoslojnem lepljenju izpostaviti predvidenim obremenitvam praviloma šele po 7 dneh. V posebnih okoliščinah, na primer za industrijsko uporabo ali pri plavalnih bazenih, se lahko obremenijo po 28 dneh. Talne obloge so pohodne po 3 dneh.
FUGIRANJE – točka 8.0
Širina fug je odvisna od vrste, namena in zahteve oblog. Stiki morajo biti enakomerno široki in zapolnjeni s fugirno maso na podlagi cementa. Širina fug se glede na izbrane obloge določa po tabeli.

Roman Granfol, univ. dipl. inž. grad.






