V letošnji beri tekstov se bomo sprehodili skozi oblikovanje tlakov in javnih prostorov po svetu. Pravzaprav prostor dogodka niti ni tako pomemben, kot je pomembna njegova obdelava, videz ali namembnost. Kot rečeno, vsega po malem!
Javno kot najpomembnejša demokratična vsebina dopolnjuje in zaokroža videz mestnega prostora. Izraža tudi njegov duh oziroma ga določa ter je generator javnega življenja in urbano prizorišče, ki ponuja množico rab in pomenov. Ideja, kako obogatiti prostor v vseh njegovih hierarhičnih razmerjih, da bo v očeh prebivalcev in obiskovalcev pridobil pomen, ni povezana samo z arhitekturno upodobitvijo, ampak predvsem z aktivnostmi v tem prostoru.
O drznosti in uspešnosti posameznih posegov presodite sami. Celo več! Primerjava orisanega z domačim, lokalnim okoljem se bo izkazala kot prispevek, širše poznavanje teme pa bo pripomoglo k urejanju mestnega in javnega prostora.
V naslednjih petih izdajah bomo prehodili nekaj lokacij ter se seznanili z različnimi oblikovalskimi prijemi, funkcijami in izpeljavami javnih prostorov. S to mislijo bomo za trenutek postali na javnih trgih, parkih in drugih (javnih) prostorih po evropskih mestih.
Ob tem bi rad predstavil sopotnika na tem popotovanju, oba spoštovana kolega arhitekta in diplomanta na Fakulteti tehničnih ved Univerze v Novem Sadu. Nikola Carević deluje in se strokovno izpopolnjuje na katalonski politehniški univerzi (UPC) – E.T.S.A.B. v Barceloni (oddelek Arhitekturni projekti, študijska smer približevanje arhitekture zgodovinskemu in socialnemu kontekstu pri prof. Josepu Muntañoli Thornbergu), kjer končuje doktorski študij arhitekture. Obštudijsko že od leta 2006 sodeluje v znamenitem arhitekturnem biroju Toyo Ito & Associates v Barceloni.
Vicko Aleksandar sodi v generacijo mladih arhitektov, ki je v želji po boljšem in povečanem opusu del zdaj aktiven tudi v Sloveniji. S sicer dolgega seznama njegovih referenc bi izločil in poudaril predvsem sodelovanje (in zmage) na mednarodnih natečajih, kjer je sodeloval s Carevićem: prvo mesto na natečaju s temo Urbana prenova osrednjeevropskih mest leta 2006 v Varšavi, prvo mesto na natečaju s temo Prenova mestnih in podeželskih prostorov za krepitev identitete leta 2005 v Rimu, prvo mesto na natečaju s temo Urbanistično-arhitekturna rešitev mestne tržnice leta 2006 v Užicu …
Upam in želim si, da bi moč ideje v duhu vselej pozitivnega sodelovanja in lahkotne izmenjave mnenj zaživela in obrodila sadove – kakovostnejšo vsebino in uporabo prostora. Cilj, ki določa izbiro sredstev – ali pa tudi ne – v ospredje postavlja ekološko-kulturni vidik obravnave okolja in je družbeno zelo angažiran. Tak prostor se zazna skozi njegovo materialno in nematerialno kulturo, kjer je ozaveščenost glavno vodilo in pogoj za kakovosten poseg. Zato je (s)poznavanje teme skupni imenovalec, ki se mu ne moremo izogniti. Prispevki v tej reviji niso nikakršna izjema.
Želim vam prijetno branje. Začenjamo v naslednji številki.
Mitja Pekeč, u. d. i. a.
Fotografije: arhiv avtorja
Javno kot najpomembnejša demokratična vsebina dopolnjuje in zaokroža videz mestnega prostora. Izraža tudi njegov duh oziroma ga določa ter je generator javnega življenja in urbano prizorišče, ki ponuja množico rab in pomenov. Ideja, kako obogatiti prostor v vseh njegovih hierarhičnih razmerjih, da bo v očeh prebivalcev in obiskovalcev pridobil pomen, ni povezana samo z arhitekturno upodobitvijo, ampak predvsem z aktivnostmi v tem prostoru.
O drznosti in uspešnosti posameznih posegov presodite sami. Celo več! Primerjava orisanega z domačim, lokalnim okoljem se bo izkazala kot prispevek, širše poznavanje teme pa bo pripomoglo k urejanju mestnega in javnega prostora.
V naslednjih petih izdajah bomo prehodili nekaj lokacij ter se seznanili z različnimi oblikovalskimi prijemi, funkcijami in izpeljavami javnih prostorov. S to mislijo bomo za trenutek postali na javnih trgih, parkih in drugih (javnih) prostorih po evropskih mestih.
Ob tem bi rad predstavil sopotnika na tem popotovanju, oba spoštovana kolega arhitekta in diplomanta na Fakulteti tehničnih ved Univerze v Novem Sadu. Nikola Carević deluje in se strokovno izpopolnjuje na katalonski politehniški univerzi (UPC) – E.T.S.A.B. v Barceloni (oddelek Arhitekturni projekti, študijska smer približevanje arhitekture zgodovinskemu in socialnemu kontekstu pri prof. Josepu Muntañoli Thornbergu), kjer končuje doktorski študij arhitekture. Obštudijsko že od leta 2006 sodeluje v znamenitem arhitekturnem biroju Toyo Ito & Associates v Barceloni.
Vicko Aleksandar sodi v generacijo mladih arhitektov, ki je v želji po boljšem in povečanem opusu del zdaj aktiven tudi v Sloveniji. S sicer dolgega seznama njegovih referenc bi izločil in poudaril predvsem sodelovanje (in zmage) na mednarodnih natečajih, kjer je sodeloval s Carevićem: prvo mesto na natečaju s temo Urbana prenova osrednjeevropskih mest leta 2006 v Varšavi, prvo mesto na natečaju s temo Prenova mestnih in podeželskih prostorov za krepitev identitete leta 2005 v Rimu, prvo mesto na natečaju s temo Urbanistično-arhitekturna rešitev mestne tržnice leta 2006 v Užicu …
Upam in želim si, da bi moč ideje v duhu vselej pozitivnega sodelovanja in lahkotne izmenjave mnenj zaživela in obrodila sadove – kakovostnejšo vsebino in uporabo prostora. Cilj, ki določa izbiro sredstev – ali pa tudi ne – v ospredje postavlja ekološko-kulturni vidik obravnave okolja in je družbeno zelo angažiran. Tak prostor se zazna skozi njegovo materialno in nematerialno kulturo, kjer je ozaveščenost glavno vodilo in pogoj za kakovosten poseg. Zato je (s)poznavanje teme skupni imenovalec, ki se mu ne moremo izogniti. Prispevki v tej reviji niso nikakršna izjema.
Želim vam prijetno branje. Začenjamo v naslednji številki.
Mitja Pekeč, u. d. i. a.
Fotografije: arhiv avtorja
