Materiali, ki jih uporabljamo za oblaganje tal, od nekdaj igrajo izredno pomembno vlogo pri opremljanju in urejanju stanovanja. Vse večja izbira novih, tudi tehnološko izpopolnjenih materialov (na primer sintetičnih granitov in obsežna ponudba keramičnih materialov) omogoča projektantom številne možnosti uporabe in tudi kombiniranja različnih materialov. Prav kombiniranje materialov, ki so drugačnega videza, izvora in različnih morfoloških lastnosti, je v zadnjih letih med uporabniki čedalje bolj priljubljeno.

Stik med različnima lesovoma z izbočenim kovinskim profilom

Jasno je, da so pri taki tehnološki raznolikosti različne tudi tehnike polaganja, polagalci pa se pri kombiniranju lesa in kamna oziroma keramike srečujejo predvsem z različnimi načini stika in s tem povezano problematiko. Prav ta oziroma nekatere pritožbe v zvezi z brušenjem in pozneje lakiranjem parketa ob stiku z obrobami ali stopnicami iz kamna so privedle do tega, da govorimo o strokovnem polaganju oblog iz mešanih materialov.

Svetlobni odsev poudarja napako, ki je nastala pri brušenju obrobe iz wengéja ob stiku s kamnom.

Pri vgrajevanju talne obloge iz lesa z vstavki iz drugega materiala – ali nasprotno – sta namreč nujna natančno upoštevanje in načrtovanje delovnih stopenj, ker se les zaradi posebnih higroskopičnih lastnosti ne sme vgrajevati na podlage, kjer je vlaga oziroma obstaja verjetnost vlage iz podložnega sloja. To odvečno vlago bo namreč zagotovo vpil prav les. Omenjena zahteva ne velja zgolj za pripravo ustrezne podlage, temveč tudi za načrtovanje in vgradnjo primernega spoja med materiali ter za težavno brušenje parketa.

Na podlagi opisanega je mogoče sklepati, da je treba upoštevati daljši čas sušenja estriha, s čimer se izognemo odvečni vlagi, ki bi lahko pozneje poškodovala leseno oblogo. Vendar pa to še zdaleč ni vse. Problematika, povezana z vgradnjo mešanih talnih oblog, je precej bolj obširna:
–   Vezivni sloj
Cementna lepila, ki se uporabljajo pri polaganju, prispevajo svoj delež vode, kar pomeni, da bo razmerje vlage v strukturah okoli parketa drugačno. Zaradi vsrkavanja dodatne vlage bo les najverjetneje nabreknil in na površini talne obloge bodo nastale poškodbe.
–   Čas sušenja podlage
Pri uporabi mešanice cementa in vode kot vezivne plasti med malto in betonom je treba upoštevati čas sušenja ter prisotnost vode v podlagi in vezivnem sloju.
–   Brušenje
Velikokrat so mešane talne obloge cenjene zaradi uporabe dekorativnih profilov ali možnosti vgrajevanja različnih oblik, tudi okroglih, na prehodih v drug prostor, ob robovih, pri stopnicah ali preprosto na hodni površini. Bolj je linija med lesom in kamnom izkrivljena, težje je brušenje lesene talne obloge.
–   Zaščita
Keramičnih ploščic in kamna po polaganju navadno ni treba zaščititi. Tudi opečni tlakovec je čedalje pogosteje tovarniško zaščiten, tako da na objektu ni potrebna uporaba dodatnih premazov. Tudi les je lahko že obdelan, samo obrušen ali tudi že lakiran. Govorimo o izgotovljenem parketu in prav uporaba takega parketa je pri kombiniranju talnih oblog zelo dragocena, saj se izognemo morebitnim madežem, ki bi jih lahko na stiku med oblogama pustil lak, vosek ali olje.
–   Debelina
Debelino moramo izbirati glede na razpoložljivo višinsko razliko, ki jo omogoča podlaga. Seveda se pri uporabi klasičnega parketa ta lahko deloma uravnava tudi z lepilom, vendar pa uporabo določene debeline obloge še vedno narekuje višina estriha.
 

Neposredni stik obloge iz kamna in lesa zahteva še večjo natančnost pri polaganju.


Elastični stik med parketom večjega formata in kockami iz opečnega tlakovca

Na vrhunski videz poda še vedno najbolj vpliva izbira ustreznega spoja oziroma stika med materialoma. Stik je lahko:
–   tipa A: odprti stik, obrušen rob
Izvaja se s polaganjem obloge druga ob drugo, tako da rob predčasno delno zbrusimo, mu tako odvzamemo ostrino in zmanjšamo možnost morebitnega cefranja parketa. Brušenje robov prav tako pripomore k boljšemu videzu glede izravnave nivojev med enim in drugim materialom, torej ravnosti podlage.
–   tipa B: stik v obliki I
Izvedemo ga s pravokotnim profilom s tanjšim robom, ki ga bomo vgradili tako, da bo stik na površini viden. Drugače kot stik v obliki črke T ta zahteva pravilno in natančno izvedbo utora, da se zagotovi enakomeren višinski nivo. Stik v obliki I je malo dvignjen nad površino polaganja in oblog ni treba na robovih zbrusiti. Profili se lahko pritrdijo z enokomponentnimi lepili brez silikonskih snovi, ki so elastična in jih nanesemo z ustrezno pištolo.
–   tipa C: stik v obliki T
Stik v obliki črke T se lahko izvede le s kovinskim profilom v obliki T, ki je običajno iz medenine, jekla ali aluminija. Težav z utori ni, saj bo krilo profila povsem zaščiteno, tudi če ga vstavimo v deloma nepravilen utor.
–   tipa D: elastični stik, iz ekstrudirane gume  
Elastični stik je zelo koristen pri plavajočem polaganju lesene talne obloge, saj bo kos morebitnemu minimalnemu premikanju obloge. Za stik so primerne posebne akrilne smole črne, sive, rdečkaste ali rjave barve, ki jih uporabljajo tudi za lepila ter so zelo viskozne, elastične in brez silikonskih snovi. Silikonske smole so namreč nezdružljive z običajnimi poliuretanskimi smolami in povzročajo poškodbe na laku.

Različne vrste stikov

Sistemi lepljenja s poliuretanskimi smolami brez vode omogočajo širšo uporabo neposrednega kombiniranja keramike in kamna z že vgrajenim lesom, ki je premazan s katerimkoli zaščitnim premazom.

Kar zadeva polaganje tradicionalnega, neizgotovljenega, parketa, je treba upoštevati objektivne operativne težave, povezane z njegovim brušenjem. Uveljavljeno prepričanje glede na izkušnje namreč pravi, da brušenja ne moremo nikoli izvajati mehansko na majhnih predelih oziroma delni površini, ne da bi nastala majhna odstopanja in sledi valjčka ali brusnega traku. Prav tako težko dosežemo vrhunski rezultat z uporabo alternativnih, precej manjših brusilnih strojev, ker bo brušenje za spoznanje drugačno zaradi načina vrtenja, ki preide iz valjčnega v rotacijsko.

Končni rezultat, če nas pri obrobnem brušenju omejuje na primer kamen in nismo natančni, je slab. Rahle vdolbine, ki jih je za sabo pustil brusilni stroj, so še toliko bolj opazne, če je les polakiran s sijajnim lakom.

Alessandro Romiti, sodni izvedenec
IL POSATORE, št. 45, junij 2002, str. 68–71
Studio ROMITILEGNO®, www.romitilegno.it