Grad Snežnik
Leži na majhni skalni vzpetini na skrajnem jugozahodnem delu Loške doline ob vznožju snežniških gozdov, pod goro enakega imena.
Grad se v listinah prvič omenja v povezavi z gospodi Snežniškimi ali Schnebergi v letu 1269. V 700-letni grajski zgodovini se je v gradu vse do konca druge svetovne vojne zamenjalo več lastnikov. Gospodom Snežniškim so sledili Lambergi, ki so grad v 16. stoletju povečali, dodali dva obrambna stolpa in povišali obzidje ter mu tako dali renesančno podobo. Tem so sledile družine Scheyer, Pranckh, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg, Lichtenberg in zadnja knežja družina Schonburg-Waldenburg iz Saške, ki je gradu dala današnjo podobo.

Pogled na obnovljeni grad Snežnik, september 2007

Samostanski pod v drugem nadstropju po restavratorskih posegih
Ohranjena akvarelna podoba prikazuje videz gradu ob prihodu kneza Jurija. Grad je bil eno nadstropje nižji, pokrit z lesenimi skodlami, neposredno pred vhodnim grajskim mostom pa so stala gospodarska poslopja. Knez Jurij je dal dozidati tretje nadstropje, dva stolpiča in teraso, pod katero je klet. Povišati je dal obrambno obzidje in napolniti prostore s pohištvom in drugo opremo. Knez je tako prenovljen grad uredil v poletno in lovsko rezidenco, v katero je prihajal z družino.
Med drugo svetovno vojno je grad ostal nepoškodovan po zaslugi diplomatskega ravnanja zadnjega upravitelja posestva Leona Schauta.
Po vojni je bil grad s posestvom podržavljen in postal protokolarni objekt zaprtega tipa. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja so vanj prihajali na počitnice funkcionarji izvršnega sveta, v sedemdesetih letih pa so ga postopoma odpirali za oglede javnosti kot muzej bivalne kulture 19. stoletja. V osemdesetih letih so začele v njem potekati še kulturne prireditve in civilni poročni obredi. Zdaj je grad v lasti Ministrstva za kulturo, začasno pa ga upravlja Narodni muzej.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se začele kazati večje poškodbe na konstrukciji, zaradi katerih so inšpekcijske službe grad začasno zaprle za obiskovalce. Predvsem so se povesile nekatere stropne lesene konstrukcije, ki so zaradi poddimenzioniranosti in preobremenitve grozile s porušitvijo. Po naročilu Ministrstva za kulturo je bil izdelan projekt za celostno prenovo gradu, ta pa se je začela novembra 2005 z izpraznitvijo inventarja in končala v prvi polovici leta 2008. Projekte je izdelal arhitekt Aleš Hafner iz Gea Consulta, d. o. o.
Grad je bil najprej raziskan in dokumentiran, nato pa v celoti izpraznjen. Po izpraznitvi inventarja smo vse, kar je ostalo v gradu in bi bilo med prenovo zaradi gradbenih del lahko poškodovano, ustrezno zaščitili: na primer lesene stopnice, kamnite in lesene vratne podboje, tlake, ki so ostali na izvornem mestu, zemljevid, klavir in piano, kamin v visokem pritličju, rimske nagrobnike …
Klet pod teraso, ki je bila prizidana ob gradu ob zadnji veliki prenovi v 19. stoletju, so za potrebe razstavišča prenovili v šestdesetih letih 20. stoletja. Po tleh je bil položen klinker, ki je bil zaradi talne vlage precej poškodovan. Klinker smo odstranili, izvedli izolacijo in talno gretje ter položili nov ročno izdelan opečni tlakovec. Novi opečni tlakovec je položen tudi v prehodu iz nizkega pritličja v klet in v prostoru nekdanje kuhinje na ganku.

Na novo odkrit in očiščen kamnit tlak izpred 800 let v prostoru pritličja gradu

Očiščeni šamotni tlak iz prve polovice 20. stoletja v predsobi prvega nadstropja
V nizkem pritličju smo v nekdanji pisarni pod lesenim ladijskim podom odkrili originalni kamniti tlak, ki je potrdil stavbni razvoj gradu. Najdba je potrdila, da je ta prostor del nekdanjega obrambnega stolpa, iz katerega se je razvil sedanji grad Snežnik. Kamniti tlak pred stopnicami je bil delno ohranjen, delno pa smo ga nadomestili z novim. Stopnice v vsem gradu so bile ohranjene in konservirane.
V visokem pritličju ni bila potrebna statična sanacija, ker so spodnji prostori obokani, zato smo parket, položen v vzorcu ribje kosti, v poročni sobi in šamotni tlak v veži visokega pritličja ohranili na izvornem mestu ter ga ob dokončanju gradbenih del samo konservirali. Tlak v grajski jedilnici v visokem pritličju je bil betonski. Konservatorska odločitev je bila, da se ta tlak odstrani in se v prostoru izvede arheološko sondiranje. Ob sondiranju je bilo ugotovljeno, da je bila v preteklosti v tem prostoru grajska kuhinja, saj so bili odkriti temelji odprtega ognjišča in ostanki kamnitega tlaka. V današnjo jedilnico smo po analogijah položili kamniti tlak v obliki šahovnice in namestili talno gretje. Deskasti pod v sobah za pedentarje (služabnike) je bil restavratorsko odstranjen, izvedena je bila statična sanacija. Originalne deske so bile restavrirane in vrnjene na izvorno mesto.

Na novo položeni kamniti tlak v grajski jedilnici v visokem pritličju

Zaščita originalnega opečnega tlakovca z lanenim oljem
Prav tako ni bilo treba odstraniti šamotnega tlaka v veži prvega nadstropja, saj je pod vežo obok in statična sanacija ni bila potrebna. Tlak je bil med prenovo zaščiten in po gradbenih delih konserviran.
Leseni tlak v prvem, drugem in tretjem nadstropju ter opečni tlakovec v veži drugega nadstropja smo morali zaradi statične sanacije odstraniti. Po dokumentiranju in izrisu načrtov tlakov po prostorih so bili tlaki konservatorsko odstranjeni in odpeljani v restavratorsko delavnico. Opečni tlakovec je bil shranjen v depojskih prostorih grajskih pristav.

Čiščenje oljnate barve iz opečnatga tlakovca

Opečni tlakovec v veži drugega nadstropja po restavriranju
Med lesenimi tlaki prevladuje intarzijski parket v prvem in drugem nadstropju, ki se je ohranil iz starejših obdobij (verjetno 18. stoletje). Iz starejšega obdobja je tudi opečni tlakovec iz drugega nadstropja. V posameznih prostorih je bil v času zadnje velike prenove v 19. stoletju položen hrastov parket na ribjo kost. V tretjem nadstropju, ki je bilo dozidano v času zadnjih lastnikov, je v sobah samostanski lesen pod, v veži pa deskasti pod.

Čiščenje lesenega intarzijskega parketa

Intarzijski parket pred prenovo

Restavriran in delno tudi na novo dopolnjen intarzijski parket v sobici grajske spletične v prvem nadstropju

Samostanski pod, očiščen oljnate barve

Restavriran klasični parket iz leta 1899 v spalnici princa Ulriha v drugem nadstropju

Čiščenje oljnate barve z opečnega tlakovca

Odstranitev deskastega poda v visokem pritličju

Nasutja pod deskastim podom v visokem pritličju
Odstranitev tlakov je bila nujna za izvedbo statične sanacije. Najprej so bila odstranjena peščena nasutja. Originalni leseni tramovni stropi so bili temeljito očiščeni ter na poškodovanih mestih konservirani in utrjeni. Primarni leseni stropniki so bili z zgornje strani ojačani z armiranobetonskimi gredicami velikosti 8 x 40 centimetrov, če je to dopuščal vmesni prostor v originalni stropni konstrukciji. Hkrati je bilo izvedeno tudi protipotresno zavetrovanje z jeklenimi vezmi ob nosilnih zidovih in diagonalami v stropnih medprostorih. Razpoke in druge poškodbe v zidovih so bile zapolnjene z nizko nosilno injekcijsko maso na osnovi pucolanov, apna in belega cementa.

Restavriran kmečki pod v predsobi tretjega nadstropja

Restavriran samostanski pod v spalnici za goste v tretjem nadstropju

Očiščen šamotni tlak iz prve polovice 20. stoletja v predsobi prvega nadstropja
Novi instalacijski vodi za razsvetljavo, požarno varovanje, alarme in temperiranje objekta so nameščeni v stropne medprostore. Tako smo se izognili poseganju v originalno strukturo zidov, predvsem problematični so bili prostori, kjer so bile papirnate tapete ali stenske poslikave iz 19. stoletja, ki smo jih želeli ohraniti in restavrirati na izvornem mestu. Instalacijski vodi so bili nato zaprti z vgradnjo slepih lesenih podov, na katere smo vračali originalne restavrirane tlake.
Snežniški grad je obnovljen po vseh strokovnih načelih in standardih. Ker je to eden od dveh slovenskih gradov z ohranjeno izvorno opremo zadnjih lastnikov, smo ga obnovili kot sodoben muzej bivalne kulture 19. stoletja z vso ustrezno infrastrukturo. Grad je od 20. junija 2008 spet odprt za javnost. Obiščite Loško dolino in grad Snežnik in se sami prepričajte o uspešnosti prenove. Pričakuje vas simpatični zakonski par, Majda in Janez Špeh, ki vas bosta popeljala po gradu in vam predstavila njegovo bogato zgodovino.
Damjana Pečnik, višja konservatorka, ZVKDS, Restavratorski center
Fotografije: Majda Obreza Špeh, kustosinja na gradu Snežnik






