Razdelnice oziroma strokovno imenovane tudi spojnice ali stiki so pomemben konstrukcijski element pri izvajanju cementnobetonskih tlakov, ker pomenijo najbolj občutljivo in izpostavljeno mesto, ki je ob nepravilni izvedbi izvor progresivnega propadanja tlaka. Njihova prvotna funkcija je, da preprečijo spontan oziroma nenadzorovan in čezmeren pojav napoklin in razpok v izvedenih nosilnih armiranih cementnobetonskih ploščah ter izravnavo sprememb dolžine stranic zaradi ohlajanja in ogrevanja. Krovne plasti iz betona se namreč tako kot drugi materiali pri segrevanju širijo, pri ohlajanju pa krčijo. Poleg tega se beton v začetku strjevanja hidravlično krči zaradi izhlapevanja vode (tehnološke deformacije). Če bi te dilatacije lahko potekale neovirano, v betonu ne bi nastajale nikakršne notranje napetosti. V resnici pa takšnih idealnih razmer ni. Ker so zunanji sloji betona sprijeti z notranjimi, je tako zaradi temperaturnih sprememb in hidravličnega krčenja preprečeno njihovo dilatiranje. Zaradi tega v površinskih slojih betonskega elementa nastajajo natezne napetosti, in ko presežejo natezno napetost betona, ki se takrat strjuje, se pojavijo napokline in razpoke. Podobno se zaradi oviranega krčenja obnaša cementnobetonska plošča, ki se zabetonira prek stare ali hrapave in/ali geometrijsko nepravilno oblikovane podlage. Na območju med razpokama je beton cementnobetonske plošče razbremenjen natega.

Razdelnice imajo torej funkcijo načrtovane (pravilno usmerjene in umeščene) razpoke, s čimer vgrajeni beton razbremenijo nateznih napetosti, ki bi lahko presegle njegovo natezno odpornost. Razdelnica je, kot je razvidno iz zgornje razlage, nujen konstrukcijski element, vendar pa pomeni slabo mesto, ker imamo tam, kjer je izdelana, dejansko prekinitev konstrukcije (rego). Izdelava razdelnic in njihova obdelava potekata glede na statične, konstrukcijske in tehnološke zahteve, pri čemer je večinoma treba zagotoviti, da ne prepuščajo tekočin. Glede na naravo oziroma možnost gibanja, ki je dopuščena skrajnim območjem razdeljenih cementnobetonskih plošč, ločimo naslednje vrste razdelnic:

 

Od naštetih se bomo v tem članku posvetili le kontrakcijskim razdelnicam. Posebej bomo obdelali tipologijo in delovanje reg.

 

 

KONTRAKCIJSKE OZIROMA NAVIDEZNE RAZDELNICEZAREZANE KONTRAKCIJSKE RAZDELNICE

 

Kontrakcijske razdelnice se izvajajo zato, da se dopuščajo dimenzijske spremembe posameznih polj, ki so posledica notranjih pojavov (krčenja), ali zaradi neupoštevanja nezadostnih značilnosti odpornosti betona proti nategu (zaradi trenja med ploščo in podlago).

Velikokrat jih imenujemo tudi kontrolne, navidezne oziroma zaradi načina izvedbe zarezane razdelnice, ki omogočajo skrajnim delom plošče, da se oddaljijo in premaknejo tudi navpično.

 

Nosilno ploščo tako porazdelimo na primerno velika polja, ki prevzamejo razpoke zaradi krčenja betona. Izdelamo jih na že izgotovljenem tlaku oziroma plošči, in sicer mehansko, ko beton doseže takšno stopnjo strjenosti, da dobimo pri delovanju abrazivnega diska čisti rez, brez drobljenja robov. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi med vgrajevanjem betona in zarezanjem reg minilo preveč časa, zaradi naslednjih razlogov:

 

Priporočljivo je, da se zarezanje ne opravi prej kot v 24 urah in ne pozneje kot v 3 dneh po vgraditvi betona oziroma ko beton tlaka doseže določene značilnosti strjenosti (b  10 Mpa). Zarezanje reg se izvede v skladu s projektom konstrukcije ali betona, sicer pa po predhodno logično (tehnološko-tehnično pravilno) izrisanem dispozicijskem načrtu.

 

Način izvedbe zarezanih reg ima prednost pred drugimi zaradi dosežene dobre kompaktnosti betona na tem mestu (vgradnja in zgoščevanje betona brez ovire opaža) ter majhne širine geometrijsko pravilnega in »zdravega« reza, kar pomeni manjše možne poškodbe robov betonskih plošč.

 

Rez ploščo oslabi tako, da natezne sile, povzročene zaradi skrčkov betona, učinkujejo pod rego in s tem preprečuje morebitni nenadzorovan nastanek razpoke zaradi krčenja zunaj rege. Izrezana rega mora imeti tako globok rez, da dejansko oslabi prerez plošče. Na splošno velja, da ima rez zadostno globino, če je ta enaka tretjini prečnega prereza plošče. Če se kontrakcijske razdelnice ne izrežejo v ustreznem času, nastanejo površinske razpoke zaradi tehnološkega krčenja.

Tako izdelana rega se nato praviloma zapolni z dokaj togim fugirnim materialom (lahko tudi polimer cementna, epoksi ali poliuretanska masa s polnilom iz kremenčevega peska), da se izognemo poškodbam robov. Tako dobita rob rege in sama rega oziroma stik razdelnice večjo tlačno in dinamično odpornost proti kolesnemu pritisku vozičkov, viličarjev ali drugih transportnih sredstev. Fugiranje se mora torej opraviti čim pozneje, vendar pred začetkom uporabe vozičkov ali drugih transportnih sredstev. Pri fugiranju takoj po rezu se pojavijo mikrorazpoke in posedanje nivoja fugirne mase, pri fugiranju po dokončanem zorenju betona pa nastanejo minimalni skrčki. Fugirna masa tako obdrži funkcijo kontinuirne odpornosti robov rege proti prometnim obremenitvam, ki jo ima betonska površina v polju industrijskega tlaka.

 

Ker gre pri krčljivih razdelnicah za rege, ki jih potrebujemo le za čas zorenja oziroma mladega betona, v ploščo samo zarežemo in pozneje zapolnimo s togim materialom, ki izkazuje tlačne trdnosti čim bolj podobne trdnostim betona plošče, jih upravičeno imenujemo tudi navidezne razdelnice.

 

Prekinitvene kontrakcijske razdelnice se izvajajo kot delovni stiki, ker gre v takem primeru za prekinitve po vsem prerezu cementnobetonske plošče. Pri monolitni izvedbi plošče pa gre za uporabo neskrčljivih oziroma prostorsko stabilnih betonov in zato nimamo učinka krčenja, kar pomeni, da kontrakcijske razdelnice niso potrebne.

 

Kontrakcijske razdelnice se poleg zarezanih reg izvajajo še po štirih metodah ali pa se povsem izpustijo:

 

 

Pri običajnih obremenitvah se prenos obtežbe in preprečevanje vihanja plošč prek stikov tlaka opravita tako, da pustimo armaturno mrežo oziroma palično armaturo, da na spodnjem območju poteka prek spojnice oziroma rege kontrakcijske razdelnice. Pri mikroarmiranem betonu ostane prerez normalno mikroarmiran brez dodatne ojačitve. Ko pa je treba premoščati zelo težke obremenitve in pridejo v poštev plošče debeline več kot 200 milimetrov, se premostitev lahko izvede kot prosti stik z vgradnjo moznikov v sredini plošče ali prečno kontrolirano povezani kontrakcijski stik z vgradnjo dodatne varjene mrežne armature širine na primer 90 centimetrov v spodnjem delu zgornje tretjine plošče pod zarezano rego. Pri mikroarmiranem betonu se v sredino prereza vgradi dodatno varjena mrežna armatura ustreznih dimenzij in prereza.

Zdeslav Jamšek