Pri predelavi in obdelavi svežega kostanjevega lesa se podobno kot pri hrastovini pojavljajo temno modra do črna obarvanja zaradi reakcije tanina s kovinskimi (železovimi) ioni. Pri pripravi žaganega lesa za sušenje moramo biti pozorni na distančne letvice. Neosušene letvice namreč povzročajo letvično progavost. Priporoča se uporaba osušenih distančnih letvic barvno neproblematičnih lesnih vrst ali preluknjanih letvic, ki dopuščajo delno kroženje zraka tudi pod njimi.
Sušenje kostanjevine poteka počasi, saj je les zaradi nizke radialne natezne trdnosti močno nagnjen h kolesivnosti. Zaradi močnega otiljenja je hitrost sušenja posameznih elementov zelo neenakomerna. Les je nekoliko nagnjen tudi k zvijanju, kar pa lahko učinkovito preprečimo s pazljivim zlaganjem in po potrebi z dodatno obtežitvijo.
Napake
Debla kostanja so tudi pri rasti v sestojih pogosto zavita in necentrična, kar zmanjšuje izkoristek žaganega lesa. V deblu se že med rastjo razvijejo rastne napetosti, ki pogosto že v živem drevesu povzročijo kolesivnost – krožne razpoke. Te se še bolj pojavijo po poseku drevesa in po sušenju. Razlog za veliko nagnjenost h kolesivnosti se pripisuje majhnemu delu trakovnega tkiva in velikim razlikam v gostoti ter s tem tudi trdnosti ranega in kasnega lesa. Šibka točka so velike traheje ranega lesa. Krožne razpoke so lahko tudi posledica zmrzali, saj kostanj ni odporen proti nizkim temperaturam. Neenakomerno obarvanje jedrovine je večinoma posledica nepopolne ojedritve ali oksidativnih obarvanj.
Tanin, d. o. o.
