Laki s kislim utrjevalcem (v praksi nepravilno imenovani kislinski laki) so pomembna skupina eno- in dvokomponentnih reakcijskih lakov s srednje visoko vsebnostjo snovi, ki tvorijo film (od 30 do 60 odstotkov). Utrjujejo se fizikalno-kemično, to je zaradi oddajanja hlapnih sestavin (fizikalni proces) in pospešene reakcije polikondenzacije, ki jo sprožimo z dodatkom utrjevalca (kemični proces).

SESTAVA

Glavna nehlapna sestavina KU-lakov je vezivo, ki pomeni mešanico urea- in melaminformaldehidnih ter alkidnih in drugih smol (odvisno od vrste laka). Enokomponentni laki vsebujejo tudi manjše količine celuloznega nitrata. KU-laki lahko vsebujejo velike količine pigmentov in polnil, ki pa morajo biti odporni proti kislemu utrjevalcu. Laki imajo tudi različne dodatke (sredstva za brušenje, motnjenje, razlivanje, proti usedanju ...). Topila (hlapne organske tekočine, ki raztapljajo veziva in druge nehlapne sestavine, a jih pri tem kemično ne spremenijo) in razredčila (ki veziva ne raztapljajo, rabijo pa za urejanje viskoznosti) so alkoholi, estri, ksilen, toluen in drugi.

Druga sestavina je utrjevalec. To so različne kisline, ki pa niso agresivne in se med reakcijo ne vgradijo v polikondenzat. Naloga utrjevalca je spodbuditi kemično reakcijo, katere rezultat (ob sočasnem izhlapevanju topnih sestavin) je nastanek trdega in netopnega polikondenzata, ki je glavna sestavina utrjenega filma.

GLAVNE VRSTE KU-LAKOV

V sistemu brezbarvnih in pigmentiranih lakov s kislim utrjevalcem ločimo dve glavni skupini:
- enokomponentne in
- dvokomponentne lake.

Enokomponentni laki so raztopine različnih smol (predvsem ureaformaldehidnih, manj pa tudi melaminformaldehidnih in alkidnih smol ter nitroceluloze) v mešanici topil. Vsebujejo različne dodatke in organsko kislino, ki med sušenjem učinkuje kot utrjevalec. Ko topilo izhlapi, nastane stik med vezivom in utrjevalcem, kar omogoči utrjevanje. Obarvanim lakom so dodane večje ali manjše količine ustreznih barvil in pigmentov. Enokomponentni laki vsebujejo od 25 do 35 odstotkov suhe snovi in imajo omejen rok skladiščenja (od 3 do 6 mesecev). Sušijo se hitreje od dvokomponentnih, imajo pa nekoliko slabše mehanske lastnosti.

Dvokomponentni laki so pomembnejši in prihajajo na trg kot temeljni, končni ali univerzalni. Prva sestavina so raztopine amino- in alkidnih smol, polnil ter različnih dodatkov in pigmentov v mešanici organskih topil. Vsebujejo do 50 odstotkov suhe snovi in zato tvorijo debelejše filme. Krajši čas pred uporabo laku dodamo drugo sestavino, to je od 5 do 10 odstotkov utrjevalca (recepturo predpiše proizvajalec). Pripravljena mešanica je uporabna od 8 do 24 ur, nato pa se viskoznost hitro povečuje.

LASTNOSTI IN UPORABA KU-LAKOV

Prednosti lakov s kislim utrjevalcem so:
- tvorijo srednje debele, mehansko in kemično odporne filme,
- obstojni so na svetlobi (ne porumenijo),
- ne zapolnijo por, tekstura ostane vidna,
- emisija prostega formaldehida ni prevelika.

POMANJKLJIVOSTI

- nabrekajo v vodi,
- utrjeni filmi so trdi,
-  filmi nekaterih vrst KU-lakov postanejo po daljšem času krhki in pokajo,
- nekatere drevesne vrste zaradi delovanja kisline spremenijo barvo,
- sproščajo formaldehid, ki škodi zdravju (pri enokomponentnih lakih se večina formaldehida sprosti že med utrjevanjem, zato pozneje le malo obremenjujejo okolje).

KU-laki (v nemško govorečih deželah so znani pod kratico SH - Säuerehärterlack, v angleških pa AC - acid curing) se še vedno kar precej uporabljajo, saj dajejo kakovosten in odporen film. Primerni so za obdelavo hrastovega in jesenovega lesa, vendar zaradi ekološke oporečnosti mnoge države njihovo uporabo vse bolj omejujejo. Uporabljamo jih predvsem za obdelavo površin in izdelkov, ki bodo izpostavljeni večji obrabi (talne in druge obloge, mizne plošče, sedežno pohištvo ...).

PROIZVODNO-TEHNIČNI PODATKI

Nanos: od 120 do 180 g/m2 (temeljni lak); od 100 do 150 g/m2 (končni lak)
Utrjevanje: fizikalno-kemično (izhlapevanje hlapnih sestavin in kemična
reakcija zaradi dodane organske kisline)
Čas sušenja: zračno od 2 do 4 ure (pri povišani temperaturi od 10 do 20 minut)
Iztočni čas (4/20 stopinj Celzija): odvisen od vrste laka in tehnike nanašanja (brizganje od 20 do 25 sekund)
Priporočene tehnike nanašanja: ročno (s čopiči, valji, gobami), predvsem pa brizganje in polivanje

Lastnosti utrjenega filma

Metka Čermak, univ. dipl. inž. gozdarstva