Sistem talnega ogrevanja deluje po načelu velikopanelnega, nizkotemperaturnega ogrevanja in med drugim omogoča zagotavljanje toplotnega udobja (tople noge, hladna in bistra glava). Ne glede na to, ali uporabimo za ogrevanje energijo tople vode v ceveh ali električno energijo, je bistvo talnega ogrevanja v tem, da po različnih poteh distribuiramo energijo v velik sevalni talni element oziroma da segrejemo maso estriha, ki je velik ploščat grelni element v tleh. Ta je ena izmed šestih površin notranjosti, ogreta na razmeroma nizko temperaturo, ki lahko oddaja energijo v prostor. Da je tak ogrevalni element učinkovit, sta pomembna dva dejavnika: da s toplotno izolacijo čim bolj zmanjšamo oddajanje energije navzdol proti nosilnim elementom konstrukcije in da estrihu omogočimo oddajanje energije navzgor v prostor, ki naj bi ga ogreval. Tako prevzame zvočna izolacija običajnega plavajočega estriha pod njim še funkcijo toplotne izolacije tudi, ko gre za konstrukcijo, ki meji na ogrevan prostor. Pravilna izbira talne obloge postane toliko bolj pomembna in odločilna pri načrtovanju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja, ogrevanega s talnim gretjem.

Temeljne lastnosti talnih oblog

Talna obloga je končen, viden, površinski sloj na tleh. Biti mora uporaben, trajen, praktičen, estetski in s tehničnega vidika primeren za prekrivanje estriha, ki rabi za ogrevanje. Materiali, iz katerih so izdelane talne obloge, imajo svoje snovne lastnosti in za prenos toplote je pomembna lastnost materiala njegova toplotna prevodnost (λ). V povezavi z debelino obloge izbranega materiala tako lahko govorimo o toplotnem uporu talne obloge. Toplotni upor je razmerje med debelino sloja in toplotno prevodnostjo materiala, ki sestavlja sloj. Večji je toplotni upor obloge, bolj ta onemogoča prenos energije na zgornjo sevalno površino tal in nižje so površinske temperature tal. Pravimo, da je obloga toplotno izolativna, torej za talno ogrevanje s tega vidika neprimerna. Toplotni upor nekega izdelka oziroma obloge določa vsota toplotnih uporov posameznih plasti materiala, ki jih določimo iz razmerja med debelino in toplotno prevodnostjo materiala. Večina talnih oblog je homogena ali sestavljena iz plasti materiala z zelo podobnimi lastnostmi ali pa je katera izmed potrebnih dodanih plasti tako tanka, da ne vpliva pomembno na skupne toplotne lastnosti izdelka. Tako v večini primerov lahko govorimo o toplotni prevodnosti materiala, pri tem pa mislimo na izdelek, narejen večinoma iz enega materiala (keramika, preproge ...).

Toplotna prevodnost in toplotni upor talnih oblog

Toplotna prevodnost običajnih materialov, ki jih uporabljamo za talne obloge, je različna. Najnižjo toplotno prevodnost imajo preproge in podobne talne obloge, najvišjo pa kamni. Bežen pregled kaže, da je razlika tudi do 50-kratna. Vendar pa moramo upoštevati, da je za izračun toplotnega upora treba upoštevati še debelino končnega izdelka. Nekatere obloge, na primer kamnite plošče, iz praktičnih razlogov ne morejo biti tanjše od nekaj centimetrov, druge, bolj prožne, na primer guma, so lahko debele le nekaj milimetrov. Če torej upoštevamo navedeno, izračun v grobem pokaže, da razen lesenih talnih oblog in klasičnih debelih preprog (te so največkrat izvzete pri talnem ogrevanju), bistvene razlike med oblogami glede toplotne upornosti ni. Seveda obstajajo variacije, na primer zmanjševanje debelin pri maloformatnih kamnitih in kompozitnih ploščicah, kjer tako dosežemo še nižji toplotni upor pri njihovih visokih toplotnih prevodnostih

Lesene talne obloge

Lesene talne obloge v obliki parketnih deščic, panelov in podobnih izdelkov imajo v primerjavi z drugimi nekoliko višji toplotni upor, posebno smreka, hrast in jesen, ki imajo nižjo toplotno prevodnost kot eksotične vrste lesa, ki se pojavljajo na trgu. Prav debelina lesenih talnih oblog se je v zadnjem času zmanjševala, tako da parketa debeline okoli 20 milimetrov ali več skoraj ni. Drugih možnosti za izbiro je mnogo, izdelki so različnih debelin, iz raznih vrst lesa in različnih kombiniranih sestav. Zaradi njihovih specifičnih lastnosti je pri izračunu toplotnega upora zelo pomembna tudi točna debelina izdelka. Lesena obloga debeline okoli 15 milimetrov da toplotni upor, ki je še vedno do 7-krat višji kot pri keramični oblogi enake debeline (odvisno od vrste lesa) in od 12- do 17-krat (odvisno od vrste lesa in kamna) višji kot pri kamniti oblogi enake debeline.

Toplotna vpojnost

Če bi pri izbiri talne obloge gledali le na največjo učinkovitost talnega gretja, bi izbirali le med izdelki z nizkim toplotnim uporom. Iskali in uporabljali bi izdelke, pri katerih ugodna kombinacija visoke toplotne prevodnosti in majhne debeline da primerno dober rezultat. Dober rezultat za uporabo pri talnem ogrevanju pa ni nujno tudi dober za čas, ko talno ogrevanje ne deluje, ko so tla hladna. Materiali z visoko toplotno prevodnostjo imajo namreč večinoma tudi visoko toplotno vpojnost (b), to je odvajanje toplote iz površine v notranjost, ki jo določajo toplotna prevodnost, specifična toplota in gostota materiala. Tla, obložena z izdelki iz materialov z visoko toplotno vpojnostjo, dajejo občutek, da so v stiku s toplo človeško nogo bolj hladna kot preostala, ne glede na to, da so povsod izmerjene dejansko enake površinske temperature. Zato je odločitev za vrsto obloge, ki bo prijetna tako pozimi kot tudi v drugih letnih časih, zelo pomembna.

Novi izdelki za talne obloge iz lesa

Sklep

Izbira talne obloge, primerne za talno gretje, je vsekakor nekoliko bolj občutljiva. Širše in podrobneje je treba poznati lastnosti izdelkov, ponujenih na trgu, ne le temeljne lastnosti materialov, iz katerih so zasnovani. Celo les, ki je še vedno zaželen in prijeten element v grajenem okolju in ga zato tudi s stališča estetike, tradicije, domačnosti, mehkobe, barv in »topline« radi vključujemo v bivalno okolje, lahko (p)ostane element, ki se uspešno vključuje v sistem talnega ogrevanja.


mag. Sabina Jordan, univ. dipl. inž. arh.
Zavod za gradbeništvo Slovenije