V zadnjih letih so razmere za polaganje parketa vse zahtevnejše. Ponudba parketov je čedalje bolj raznolika. Uveljavili so se lam parket iz različnih vrst eksotičnih lesov, gotovi parketi, prihajajo pa tudi drugi. Vse več parketa se položi na talno ogrevane površine. Zaradi obnavljanja objektov se pojavljajo zahteve po lepljenju parketa na neporozne podlage, kot so marmor in keramične ploščice, pri suhomontažni gradnji pa tudi na mavčno-kartonske plošče. Izdelavni roki za vgradnjo so čedalje krajši, s tem pa se skrajšuje tudi razpoložljiv čas za sušenje estrihov in aklimatizacijo parketa.

 

Zaradi vseh naštetih dejavnikov se vse več parketa položi z reakcijskimi lepili. To so dvokomponentna poliuretanska ali epoksi-poliuretanska lepila, ki utrjujejo z reakcijo med komponento A in B.

 

Prednosti reakcijskih lepil pred drugimi lepili za parket:
• ne vsebujejo vode,
• so odporna proti povišanju temperature,
• ne prepuščajo vode,
• utrdijo s kemijsko reakcijo brez omejitve količine nanosa lepila.

 

Zaradi naštetih prednosti reakcijska lepila omogočajo:
• lepljenje vseh vrst parketov iz vseh vrst lesa,
• lepljenje na porozne in neporozne podlage,
• izravnavanje neravnin,
• lepljenje na talno ogrevane površine,
• lepljenje na estrihe s povišano vlago,
• lepljenje dimenzijsko nestabilnih lesov,
• izdelavo parketnega poda v 2 do 4 dneh.

 

 

Iz Mitolovega proizvodnega programa ponujamo dvokomponentno poliuretansko lepilo PARKETOLIT 1550 in dvokomponentno epoksi-poliuretansko lepilo PARKETOLIT 1555. Uporabljata se skupaj z enokomponentnim reakcijskim predpremazom PARKETOLIT PR 50.

 

 

 

Glavna ovira za hitro izvedbo parketnega poda je v dolgotrajnem sušenju estriha. Cementni estrih debeline 5 centimetrov v normalnih razmerah (23 stopinj Celzija in 50-odstotna relativna zračna vlaga) potrebuje najmanj 60 dni, da doseže največjo dovoljeno vsebnost vlage 2 CM%, ki je predpisana za polaganje parketa. V približno 30 dneh se osuši na vrednost 4 CM%, da doseže zahtevano vrednost 2 CM%, pa potrebuje v normalnih razmerah še najmanj 30 dni. Čas sušenja je daljši pri večji debelini estriha in v neugodnih klimatskih razmerah. Z uporabo reakcijskih premazov lahko začnemo polagati parket, ko vsebnost vlage v estrihu doseže 4 CM%, in tako položimo pod tudi v pol krajšem času, kot je predvideno.

Na estrih s povišano vlago nanesemo enokomponentni poliuretanski predpremaz PARKETOLIT PR 50, ki reagira s preostalo vlago in ustvari hidroizolacijo. Premaz hkrati utrdi in poveže prašne in porozne površine. Na tako premazane površine lahko lepimo parket le z reakcijskimi lepili, svetujemo PARKETOLIT 1550.

Predpremaz PARKETOLIT PR 50 uporabljamo tudi pri sanaciji starih estrihov z lokalno povišano vlago zaradi izlitja vode iz radiatorjev, puščanja cevi, strehe, oken …

 

 

Ob navzemanju vode ali topil iz lepila se parket takoj po lepljenju dimenzijsko razteza. Raztezek je odvisen od količine absorbirane vode ali topila in vrste lesa. Nekateri dimenzijsko nestabilni lesovi, na primer bukev ali jesen, se še bolj raztezajo od drugih drevesnih vrst, zato za lepljenje parketa iz nestabilnih lesov uporabljamo reakcijska lepila.

 

V »Specialist reports« je bil z naslovom »Influence of wood type and adhesive on dimensional changes in solid parquet flooring« objavljen članek z izsledki raziskave o vplivu vrste lesa in lepil na dimenzijske spremembe parketa. Raziskava zajema primerjavo raztezkov bukovega in hrastovega lam parketa, zalepljenega z disperzijskim, raztopinskim in dvokomponentnim poliuretanskim lepilom brez topil. Meritve raztezkov so bile opravljene takoj po lepljenju do vzpostavitve parketa v ravnotežno stanje.

 

Disperzijsko in raztopinsko lepilo povzročita raztezanje bukovega lam parketa. Največje spremembe nastanejo v prvih 3 dneh po lepljenju. Po približno 28 dneh se v lesu vzpostavi ravnotežno stanje, vendar ostane dimenzijska sprememba parketa nepovratna pri uporabi disperzijskega in raztopinskega lepila. Pri uporabi dvokomponentnega poliuretanskega lepila brez topil nastane minimalni raztezek v prvih dneh po polaganju, po vzpostavitvi ravnotežnega stanja pa se parket povrne v prvotno stanje.

 

 

 

Pri lepljenju hrastovega lam parketa z disperzijskim in raztopinskim lepilom prav tako nastajajo dimenzijske spremembe parketa, vendar so raztezki pol manjši kot pri bukovem parketu. Kot je razvidno iz grafikona št. 2, so raztezki pri parketu, zalepljenem z disperzijskim lepilom, skoraj enaki kot pri parketu, zalepljenem z raztopinskim lepilom. Pri uporabi dvokomponentnega poliuretanskega lepila brez topil ni dimenzijskega raztezanja parketa.

Za lepljenje dimenzijsko nestabilnih lesov priporočamo dvokomponentno epoksi-poliuretansko lepilo PARKETOLIT 1555. Lepilo ima dolg reakcijski čas, zaradi počasnega utrjevanja pa omogoča sproščanje napetosti v parketu in njegovo dimenzijsko prilagajanje na ravnotežne razmere v prvih dneh po polaganju.
Za vse preostale lesove ponujamo dvokomponentno poliuretansko lepilo brez topil PARKETOLIT 1550, ki zaradi hitrega utrjevanja omogoča lakiranje parketa že dan po polaganju.

 

Za vsa vprašanja in nasvete o lepilih in lepljenju vam je vedno na voljo naša tržno-tehnična služba.

 

Martina Tavčar, univ. dipl. inž. kem. inž.