Kamen je eden najstarejših gradbenih materialov in ker je praktično prosto dostopen v naravi, se je kot gradbeni material tudi najdlje obdržal. Izredna gostota in trdota kamna omogočata kakovostno uporabo objektov po njegovi vgradnji, s kamnom oplemeniteni objekti vsekakor pridobijo na vrednosti, prav tako pa kamen nudi njihovo primernejšo umestitev v prostor.
Izbira lepila
Obloge iz naravnega kamna se polagajo podobno kot keramične ploščice. Za lepljenje uporabimo lepilo, izbira pa je odvisna tako od vrste oblog, stanja podlage kot tudi od namembnosti površin. Lepilo mora predvsem zagotoviti 100 % kontaktno površino lepila in obloge. To sposobnost imajo lepila s povečano plastičnostjo, ker vsebujejo poseben dodatek – plastifikator. Na ta način pod oblogo ni praznih mest brez lepila, kamor bi lahko prodrla voda. Druga pomembna lastnost lepila je deformabilnost. Elastična modula obloge in podlage sta zelo različna. Pri nihanju temperature (talno ali zidno gretje, zunanji vplivi) se podlaga in obloga različno raztezata oziroma krčita, lepilo s povečano deformabilnostjo (elastično ali fleksibilno lepilo) pa ima sposobnost kompenziranja teh razlik in na ta način prepreči odstopanje oblog. Na zunanje površine vedno polagamo obloge v poletnih mesecih, ko je raztezanje največje.
Pri lepljenju svetlejših in poroznih oblog je priporočljivo uporabiti lepilo na osnovi belega cementa, ki ne vsebuje železovih oksidov, ker ti lahko povzročijo kasnejšo obarvanost oblog.
Pri lepljenju tanjših oblog uporabimo hitrovezna lepila, ki zaradi svoje sestave in posebnih dodatkov zvežejo prej, preden lahko obloga vsrka vlago iz lepila. Na ta način zmanjšamo možnost nastanka madežev na površini obloge ter njeno zvijanje.
Tankoslojno lepilo uporabimo, kadar polagamo obloge enakih debelin na stabilne in ravne podlage.
Kadar polagamo kamen različnih debelin ali kamen z neravno lepno površino in v primerih, ko imamo opravka z neravnimi podlagami ali pa je treba ustvariti določene padce ali pravilno odtekanje s površin, uporabimo srednjeslojna ali debeloslojna lepila.
Tehnike polaganja
Ločimo tri osnovne tehnike polaganja.
- Plavajoči postopek (floating) je sestavljen iz dveh korakov. Na pripravljeno podlago z ravno gladilko nanesemo tanek sloj lepila, nato pa na še sveži sloj nanesemo drugi sloj lepila z zobato gladilko s primerno velikostjo zob. Oblogo položimo na lepilo in jo s pritiskom in z udarci pravilno naravnamo.
- Drugi način polaganja je tako imenovani »back-buttering«. Lepilo enakomerno nanesemo na hrbtno stran obloge in jo položimo na pripravljeno podlago. Največkrat se ta tehnika uporablja pri oblaganju s kamnom neenakomerne debeline.
- Tretji postopek je kombinirana tehnika. Lepilo nanesemo skladno z opisanima postopkoma tako na podlago kot tudi na hrbtno stran obloge. S pomočjo pritiskov in udarcev z gumijastim kladivom oblogo pravilno naravnamo. Kombinirani postopek največkrat uporabimo predvsem pri polaganju kamna na zunanjih površinah.
CINKARNA CELJE, d. d.
