Tokratno izvedensko mnenje je povezano z režami pri macesnovih deskah, ki so položene na 250 kvadratnih metrih v pritličju. Deske so debele 35 in široke 180 milimetrov, dolge pa 4 metre. Pribite so na lege, potopljene v cementno maso.

Med ogledom pod še ni bil dokončno obdelan, temveč se je brusil. Med deskami so vidne majhne reže in kakšna odprtina. Odprtine so pravzaprav skupek rež, ki navadno nastanejo na najšibkejšem delu lesenega poda.

Zaradi higroskopičnosti lesa in dimenzijskih krčenj so bile pravilno predvidene obrobne dilatacije: nekaj centimetrov od stene, kjer je krčenje večje, to je po širini desk – torej vzporedno z njihovo dolžino, in nekaj milimetrov, kjer je krčenje šibko, se pravi prečno na smer položenega poda.

Po skrbnem pregledu sem ugotovil naslednje nepravilnosti:

• vezni prag med hodnikom in sobo je ožji od vratnega podboja. Polagalec je zapolnil odprtino s približno dvocentimetrsko parketnico. Treba bi jo bilo odstraniti in položiti širši prag, da bi odpravili estetsko napako;
• grče, značilne za macesnov les, so ponekod delno izpadle, zato je treba manjkajoče dele zamenjati.

Reže in odprtine so v macesnovem lesu zlahka predvidljive, zlasti pri deskah takih mer in predvsem take debeline. Navadno se polagajo deske debeline največ 22 milimetrov.

Vzroke za reže je mogoče pojasniti dokaj preprosto. Macesnov les se zelo težko suši, tako naravno kot v komorah. Sodi v družino zelo higroskopičnih vrst lesa, se pravi takih, ki bolj kot druge vpijajo vlago iz zraka in povzročajo dimenzijska krčenja ali širjenja. Reže so zato po polaganju skoraj neizogibne.

Pomembno je, da del ne opravimo na hitro, temveč počakamo na naravno izravnavo vlage v lesu – higroskopično ravnotežje. Tako bo les lahko bolj stabilen. Stabilnost je odvisna od razmerja med vlažnostjo v lesu, temperaturo prostora in relativno zračno vlažnostjo. Temperatura prostora je izmed naštetih najmanj pomembna, relativna zračna vlažnost in vlažnost lesa pa sta tesno povezani. Če položimo les z 12- do 13-odstotno vlažnostjo pri temperaturi 20 stopinj Celzija in je relativna zračna vlažnost približno 55-odstotna, bo poskušal uravnati svojo vlažnost na približno 10 odstotkov. Zaradi zmanjšanja vlage v lesu bo to povzročilo dimenzijsko krčenje po širini parketnice, slednje pa reže.

Reže so velikokrat sezonski pojav oziroma se med obdobjem, ko je relativna zračna vlažnost tudi do 70-odstotna, precej skrijejo. Les namreč vpije vlago iz zraka, kar povzroči raztezanje parketnice po širini.

Vzroki za nastanek rež so lahko:

• naravne značilnosti macesnovega lesa,
• debelina desk,
• velika površina brez dilatacijskih spojev,
• nivo položenega lesenega poda (pritličje).

Če želimo doseči dober rezultat, je potrebno strokovno delo. Predlagam tak postopek:
1. odstraniti je treba vstavljeno parketnico na pragu in položiti prag/desko iste širine, kot jo ima vratni podboj;
2. odprtine, ki so nastale zaradi izpada grč, je treba zapolniti z istim macesnovim lesom;
3. pred vnovičnim brušenjem je treba temeljito, z več nanosi pokitati vso površino. Uporabi naj se vezivo za kit, zmešano s prahom brušenega lesa. Tako bo kit enake barve kot položeni pod;
4. potrebna je impregnacija oziroma obarvanje površine, da bi dobili enakomernejši in temnejši barvni odtenek;
5. na koncu je treba nanesti vosek ali naravno rastlinsko olje. Ob uporabi olja ni potrebna predhodna impregnacija desk, ker lahko na trgu izbiramo odtenek premaza. Osnovna surovina je mešanica rastlinskega olja, smol in posebnih voskov z dodatkom agrumovih esenc. Tako obdelan leseni pod ne zahteva nadaljnjih obnavljanj, temveč le ustrezno vzdrževanje.

Dobro je, da se na začetku odstranijo morebitni odtisi in madeži. Sčasoma bo pod dobil zelo naraven in prijeten videz ter ne bo prepuščal vode. Polite tekočine boste z lahkoto odstranili in ne bodo pustile sledi. Tudi pri praskah in podobnih poškodbah ne bo treba parketa znova brusiti, kot je nujno pri sanaciji lakiranega parketa.  

Ilario Priviero, sodni izvedenec