KAJ JE MAGNEZITNI ESTRIH?

Magnezitni estrih sestavljajo magnezijev oksid, agregat oziroma polnilo in vodna raztopina večinoma magnezijevega klorida. Lahko je obarvan z različnimi barvili.

Strjevanje magnezijevega oksida v prisotnosti vodne raztopine magnezijevega klorida je odkril Sorel že leta 1867. Mešanica doseže visoko trdnost in veže kot polnilo ne samo anorganske materiale, temveč tudi organske, ki imajo različne lastnosti in jih ni treba posebej predhodno pripraviti. Magnezitni estrih so zaradi njegovih lastnosti zelo kmalu začeli uporabljati za gradnjo podov in v začetku 20. stoletja tudi za gradnjo industrijskih tlakov. V svetu so ti še danes glavno področje uporabe magnezitnega estriha, pri nas pa je tako rekoč neznan.

MATERIALI ZA PRIPRAVO MAGNEZITNEGA ESTRIHA

Magnezijev oksid, ki ga mora biti v magnezitnem estrihu več kot 80 odstotkov, se pridobiva iz magnezita (MgCO3) z žganjem pri nekaj nižji temperaturi, kot je temperatura sintranja. Za to se uporablja magnezit iz Kitajske, Indije, Grčije, Turčije, Srbije in Avstrije. Magneziti se med sabo ločijo po vsebnosti magnezijevega oksida (MgO), barvi, vsebnosti kalcijevega karbonata in kremenčeve kisline, raznih primesi in izkristaliziranosti. Primesi močno vplivajo na obstojnost in strjevanje.

Raztopina magnezijevega klorida (MgCl2.6H2O) se pridobiva pri proizvodnji kalijevih soli. Magnezijev klorid se dobavlja kot vodna raztopina ali kristalna sol.

Polnila so lahko ne le anorganska, temveč tudi organska, ki jih ni treba posebej predhodno pripraviti. Uporabljena polnila močno vplivajo na trdnost, žilavost, prostorninsko obstojnost, občutljivost za vlago in izsuševanje in drugo. Za industrijske tlake se danes uporabljajo predvsem mineralna polnila.

PODLAGA

Magnezitni estrih se lahko polaga na kakršnokoli podlago, ki ustreza statičnim in konstruktivnim zahtevam. Podlaga je navadno beton, estrih ali armirani beton, lahko pa tudi les, asfalt ali keramika. Magnezitni estrih se ne sme nikoli polagati na prednapeti beton, zaradi svoje neodpornosti proti trajnim vplivom vode pa tudi ne na zunanjih površinah.

Podlaga, na katero se beton polaga, mora biti čista, z zaprto strukturo, ravna ter brez razpok in nevezanih delcev. Fini delci na površini betona, pa tudi kemijski dodatki za pripravo betona in sredstva za nego ne smejo vplivati na povezavo magnezitnega estriha z betonsko podlago.

Fuge podlage morajo biti ostrorobne z enakomerno širino in potekati naravnost. Če je le mogoče, naj bi bile izoblikovane kot konstrukcijske fuge. Navidezne fuge naj bodo čim tanjše.

Kovinske dele, razen bakra, medenine ali nerjavečega jekla, je treba pred polaganjem magnezitnega estriha nanje zaščititi s premazom.

IZVEDBA

Za dobro povezavo s podlago se uporablja vezni premaz. Ta ne izboljša samo povezave estriha z nosilno podlago, temveč tudi prepreči večji prodor kloridnih ionov v beton. Raziskave so pokazale, da je bila koncentracija teh ionov v podložnem betonu, če je bil uporabljen primeren kontaktni premaz, znatno nižja od 0,4 odstotka na maso cementa, kar je mejna koncentracija, do katere še ni nevarnosti za nastanek korozije armature v betonu.

Visokovredni magnezitni estrihi so praviloma pripravljeni kot suha mešanica, pri čemer je razmerje med MgCl2 in MgO od 1 : 2 do 1 : 3,5 utežnega dela. Koncentracija raztopine magnezijevega klorida je odvisna od uporabe estriha, klimatskih razmer v prostoru med polaganjem in primešanega polnila. Magnezitni estrih se lahko obarva z oksidnimi pigmenti, pri čemer pa obarvanje površine ni vedno enakomerno. Industrijski tlaki se največkrat obarvajo sivo.

Magnezitni estrih se lahko polaga kot vezni estrih v debelini največ do 50 milimetrov in kot estrih na ločilni plasti ali plavajoči estrih v debelini nad 30 milimetrov. Za industrijske namene se polaga navadno kot vezni estrih enoslojno v tekoči konsistenci v debelini med 15 in 20 milimetri. Potem se estrih izravna, zgosti in zagladi.

Zaradi temperaturnih raztezanj je treba rezati rege, ki se morajo zaščititi s kovinskimi profili, dobro zasidranimi v podlago. Fuge iz podlage se navadno ne prenesejo na površino. Če se pojavijo, ne vplivajo na uporabnost položenega magnezitnega estriha, ker je sprijemljivost estriha s podlago dobra in obstojna.

Pri strjevanju mora biti temperatura v prostoru vgrajevanja višja od 5 stopinj Celzija, priporočljiva pa je nad 10 stopinj Celzija. Estrih mora biti pri tej temperaturi najmanj dva dni in zavarovan pred škodljivimi vplivi, kot so prepih, previsoka ali prenizka temperatura in drugo.

NEGA

Že na dan polaganja se lahko estrih impregnira, kar zmanjšuje možnost nečistoč, to pa olajša prihodnje čiščenje. Estrih se ne sme obremeniti 5 dni. Medtem je treba skrbeti za dobro prezračevanje prostorov.

Magnezitni estrihi se lahko čistijo in negujejo z vsemi nekislinskimi čistilnimi sredstvi. Mokro čiščenje je možno le, če je magnezitni estrih ustrezno zaščiten pred vodo, na primer s samološčilno emulzijo. Najbolj priporočljivo je suho čiščenje.

POVRŠINSKA OBDELAVA

Pomembno je, da magnezitni estrih ni izpostavljen trajnemu vplivu vlage. Zato ne sme biti preplasten s paroneprepustno oblogo, če ga proti podlagi ne ščiti parozaporni sloj, sicer se bo v njem nabirala vlaga. Magnezitni estrih se lahko impregnira, preplasti ali premaže, pri čemer mora biti uporabljeni sistem impregnacije paroprepusten.

POPRAVILA POLOŽENEGA MAGNEZITNEGA ESTRIHA

Magnezitni estrih se hitro strdi in se ga da vgrajevati tudi v tenkih slojih. Zato se lahko brez težav v času proizvodnje obnavlja oziroma popravlja. Večje površine se lahko ob dela prostih dnevih brez težav zamenjajo. Poškodovana površina estriha pa se lahko popravi tudi z nadgrajevanjem z novo tenko plastjo.

LASTNOSTI MAGNEZITNEGA ESTRIHA

Najpomembnejše lastnosti magnezitnega estriha v industriji so naštete v preglednici št. 1. Nekatere vrednosti se gibljejo v dokaj širokem razponu, odvisno od vrste in količine polnila. Prednosti magnezitnega estriha so:

• velika odpornost proti obrusu,
• velika žilavost in odpornost proti udarcem,
• protiprašnost pri ustrezni negi,
• ustrezen videz,
• majhna toplotna prevodnost,
• električna prevodnost, odpornost proti mineralnim oljem, topilom in gorivu,
• preprosto čiščenje,
• možnost hitrega popravljanja.

Njegova največja pomanjkljivost pa je, da ni odporen proti vodi.

Preglednica št. 1: Najpomembnejše lastnosti magnezitnega estriha

PODROČJA UPORABE

Zaradi svojih lastnosti se magnezitni estrihi polagajo samo v objektih. V visokotrdni izvedbi se uporabljajo v:

• obratih kovinske, lesne, papirne in tekstilne industrije ter industrije umetnih snovi,
• obratih avtomobilske in letalske industrije,
• skladiščih,
• elektro- in elektronski industriji,
• tiskarnah in založništvih,
• trgovinah z gradbenim materialom in veletrgovinah,
• poklicnih šolah,
• delavnicah.