Pri načrtovanju in urejanju vrtov se srečujem z zelo različnimi parcelami in seveda z zelo različnimi potrebami in predstavami o hiši in vrtu. Nemalokrat sem presenečen, kako močan je »mit« o lastni hiši. Ljudje gradijo hiše na zelo zahtevnih in dragih lokacijah, ki po mojem mnenju niso najbolj ustrezne (severna lega na pobočju, majhna parcela, obdana z visokimi objekti, izredno slaba talna podlaga …). Vendar pri tem trčim na lastne predstave o hiški z vrtom. Moja, ravno prav velika, bi morala stati na sončnem in razglednem kraju. Velikost vrta ni pomembna, saj dober in širok razgled zaznavno vključuje sosednje vrtove in naravo v moj vrt.

 

Tako parcelo sem videl pred leti v Škofljici pri Ljubljani. Hiša stoji pod vrhom hriba, poraščenega z gozdom. Pobočje je prisojno, na severni strani pa je gozd. Iz notranjih in zunanjih bivalnih prostorov se vidi po vsem Ljubljanskem barju, od Kureščka, mimo Krima do Vrhnike. Gozd za hišo ustvarja zaslon, ki je večino leta zelen, hkrati pa varuje vrt pred severnimi vetrovi. Vrta pred hišo ni veliko, omejen je le na nekaj metrov širok pas. Parcela se razširi na severni strani hiše. Lega vrta na severni strani bi bila v ravninskih razmerah precej slaba, ker pa je objekt zidan v pobočju in nizkih gabaritov, je osončenost dobra in razmere odlične celo za zelenjavni vrt.

Poleg dobrih lastnosti ima pobočna gradnja tudi nekaj pomanjkljivosti. Zaradi višinskih razlik je treba urediti oporne zidove ali vsaj brežine, kar je drago ali pa zahtevno za vzdrževanje. Pri gradnji opornih zidov je treba vedno iskati kompromis med večjo ravno površino, ki jo omogoča postavitev takega zidu, in sicer zelo motečo višino opornega zidu, ki je odvisna tudi od stroškov gradnje. V konkretnem primeru smo se odločili, da prednji oporni zid, ki je omogočal večjo ravno površino ob hiši, optično znižamo z brežino. Brežine so velikokrat zatravljene, zavedati pa se moramo, da zahtevnost košnje narašča s strmino. Zato strme brežine zasadimo, rastline pa v nekaj letih prerastejo brežino.

Vrt ob hiši je omejen na ozke zelene pasove. Vodni motiv ob vhodu z zasaditvijo cvetočih trajnic deli bivalni del od vhodnega. Voda vnaša v vrt živahnost, z osvetlitvijo vodne lagune pa ponoči pričaramo posebno ozračje. Med rastlinami prevladujejo predvsem trajnice in nizke grmovnice, saj v vrtu ni treba zakrivati pogledov z drugih parcel. Edina večja rastlina je drevo pred teraso, ki ji daje senco in poudarja posebno lego.

Vrt se zadaj razširi. Namenjen je vrtnarjenju in igri. Višinske razlike v vrtu so premagane z zasajenimi brežinami. Zložbo rastlin predstavljajo manjše grmovnice, ki sestavljajo ogrodje, in cvetoče trajnice, ki prinašajo v vrt spreminjanje in barvo.

Pri ureditvi vrta se moramo zavedati, da je to živ organizem, ki ima svojo začetno, razvojno in zrelo fazo. Vsako obdobje ima svoje zahteve, ki pa so med sabo povezane in se dopolnjujejo. Zato je zelo pomembno, da se tudi ureditve vrta lotevamo premišljeno, tako pri načrtovanju kot pri izvedbi in oskrbi.

Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Pro Horto, d. o. o.