Merbau je drevesna vrsta, ki prihaja iz vzhodne Azije in je zaradi dobrih trdnostnih in odpornostnih lastnosti dobro znana tudi v Sloveniji. Izdelki iz merbaua se uporabljajo predvsem za zunanje talne obloge, v Avstraliji tudi za stavbno pohištvo. Merbau raste predvsem v Indoneziji, Tajski, Maleziji, Burmi in Avstraliji. Najdemo ga tudi na Madagaskarju in Zanzibarju, kjer so ga v prejšnjem stoletju poskušali nasaditi na plantažah, vendar so bili rezultati slabi. Dobro uspeva na območjih z veliko dežja in visokimi temperaturami.
Drevo ima premer od 60 do 120 centimetrov, premer beljave je od 5 do 8 centimetrov. Zraste do višine 40 metrov, čisto deblo pa je lahko dolgo do 25 metrov. Merbau cveti in ima sadeže vse leto. Sadeži so podobni stroku in užitni.
Merbau, kot že rečeno, uporabljamo večinoma za talne obloge, uporaba tega lesa v njegovi domovini pa je veliko bolj raznovrstna. Za domačine otoka Fidži je merbau sveto drevo. Iz njegovega lesa so izdelovali čaše, iz katerih so pri obredih pili tradicionalno pijačo yagona. Kuhane liste in skorjo uporabljajo kot zdravilo za bolezni, povezane s prebavo, žolčnimi kamni in revmatizmom. Ženskam so takoj po porodu pripravljali napitek iz kuhane skorje drevesa. Zaradi dobrih trdnostnih lastnosti merbau uporabljajo za konstrukcije hiš, mostov, železniške pragove in drugo, zaradi odpornosti proti morski vodi pa tudi za barke in kanuje.
Les Merbau

Priprava pijače yagona
LASTNOSTI LESA
Jedrovina je od temno do svetlo rdečkasto rjave barve, medtem ko je beljava svetlo rumena. V lesu se dobro vidijo (svetlo rumeni madeži) sledovi žvepla. Tekstura je groba, lesna vlakna so ravna ali rahlo zavita. Poleg barve in teksture nas zagotovo najbolj zanimajo njegove trdnostne in trajnostne lastnosti. Te so v primerjavi z najbolj znano drevesno vrsto, ki se uporablja za zunanje talne obloge – tikom, predstavljene v preglednici:
Taksonomija: družina Fabaceae – metuljnice
Rod: Intsia
Vrsta: Intsia bijuga, Intsia palembanica
Uporabljena imena: borneo teak, moluccan ironwood (Velika Britanija), vesi (Fidži), ipil (Filipini), kwila, kwilau (Avstralija), merbau (Indonezija, Malezija), kalabau (Kitajska)

Merbau ima torej zelo dobre trdnostne lastnosti in je zelo odporen proti trohnobi, žuželkam in celo morski vodi. Les je dimenzijsko zelo stabilen (majhen skrček), doba njegove uporabnosti – ob izpostavljenosti vremenskim vplivom – je od 25 do 50 let, seveda ob pravilni vgradnji z odvodnjavanjem.
KRVAVENJE ali SOLZENJE MERBAUA
Merbau vsebuje zelo veliko tanina, ki pripomore k veliki stabilnosti in odpornosti lesa. Ko je izdelek iz merbaua prvič izpostavljen večji vlažnosti (ob dežju), se tanin izloča iz lesa. Pojav imenujejo tudi krvavenje ali solzenje. Čas solzenja je odvisen od starosti lesa, temperature in vlažnosti. Praviloma dovolj močno deževje čez noč odstrani večino tanina, vendar je ta čas različen od vzorca do vzorca. Tanin sam po sebi ni lepljiv, a pušča madeže, podobne kavnemu. Torej, ko pričakujemo solzenje, je pomembno zaščititi podlogo, zlasti tako, ki močno vpija vlago (beton in omet). Vgradnja merbaua se močno odsvetuje, dokler traja solzenje. Najbolje je, da elemente postavimo na travo in pustimo določen čas. Ko opazimo, da se je solzenje končalo, jih lahko vgradimo.
Tanin lahko tudi preprosto izperemo z vodnim curkom. Izpiranje naj poteka toliko časa, dokler v vodi ne opazimo več rdeče barve.
Tretji postopek odstranjevanja je s kemičnimi čistili. Čistilo deluje podobno kot detergent, ki pospeši izločanje tanina. Tako čiščenje je preprosto, hitro in zelo učinkovito. Po uporabi kemičnih čistil je treba površino premazati z naravnim oljem, vnovično oljenje pa se opravi po potrebi (ne vsako leto). Solzenje se po določenemu času vsekakor ustavi in izgine. Če se je podloga umazala z rdečo barvo, jo lahko odstranimo z oksalno, citronsko ali solno kislino, če pa je umazana fasada, je potrebno vnovično beljenje.
Ko je merbau vgrajen, ga lahko oljimo, barvamo ali lužimo. Površina neobdelane talne obloge po nekaj mesecih posivi. Če je že posivela, ji lahko povrnemo barvo tako, da površino pobrusimo ali speremo in spet naoljimo. Priporočena sta dva nanosa.
Merbau ne sodi med ogrožene drevesne vrste, kar je s stališča varovanja narave in biotske raznovrstnosti zelo pomembno. S svojo barvo, teksturo, zelo dobrimi trdnostnimi lastnostmi in dobro trajnostjo, pa tudi razumno ceno nas bo vsekakor z lahkoto prepričal o izbiri.
Matjaž Žnidaršič, u. d. i. l.
Alpod, d. o. o.






