Oba dogodka sta se zvrstila približno v času, ko smo se spominjali 100. obletnice rojstva Edvarda Ravnikarja, s katerim sta nekako povezana tudi omenjena arhitekta: Jurij Kobe kot Ravnikarjev diplomant na fakulteti za arhitekturo, Peter Gabrijelčič kot Ravnikarjev asistent prav tam.
PETER GABRIJELČIČ: MOSTOVI
V veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila 22. januarja letos odprta razstava Peter Gabrijelčič: Mostovi. Na njej si je bilo mogoče ogledati fotografije, makete in risbe mostov, ki jih je v več kot dveh desetletjih ustvarjanja zasnoval arhitekt Peter Gabrijelčič. Predstavljenih je bilo 18 izvedenih mostov (Puhov most na Ptuju, brv za pešce čez Savo v Radovljici, nadomestni most v Podpeči pri Ljubljani, viadukt Petelinjek, brv za pešce Šmarčna, most čez Ljubljanico na Fužinah, nadvoz čez avtocesto pri Slivnici, intervencijski mostovi v Zgornji Savinjski dolini, most čez Pišnico pri Kranjski Gori, nadvoz čez avtocesto pri Kozini, most čez Kokro pri Kranju, Prulski most v Ljubljani, brv za pešce na Ptuju, most čez Krko v Novem mestu, Slomškov most čez reko Dravo, most čez Gruberjev prekop na Kodeljevem, most čez Ljubljanico na vzhodni ljubljanski obvoznici, avtocestna pentlja s predorom Malence) ter načrti in makete šestih še neizvedenih mostov.


Brv za pešce čez Savo v Radovljici (2007, avtorja arh. Peter Gabrijelčič in inž. Peter Koren). Foto: Miran Kambič
Gabrijelčičevi mostovi so raznoliki tako po namenu – med njimi so avtocestni mostovi, mestni mostovi za vsakršni promet ter brvi za pešce – kot tudi po oblikovalski zamisli: konstrukcijski zasnovi, detajlih, opremi. Avtorja mnogih izmed njih doslej nismo poznali in so nas presenetili šele na razstavi. Vsem pa je skupno, da so v pokrajini logični in samoumevni, nekako lepo umeščeni.



Slika 3: Brv za pešce čez Savo v Radovljici
V spremnem katalogu je med drugim zapisano: »Mostovi povezujejo življenje ob bregovih, so javna mestna prizorišča, prostor, katerega mesto ugrabi reki in ponudi mestnemu razvoju in kulturi.« Usmerite svoj korak na katerega od naštetih mostov. Bodite pešec ali vsaj opazovalec.
Mag. Peter Gabrijelčič, u. d. i. a., je redni profesor in dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki kot gostujoči profesor predava tudi drugje po Evropi in Združenih državah Amerike. Ker se v tej številki spominjamo tudi 100. obletnice rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja, kaže omeniti, da je bil Gabrijelčič Ravnikarjev asistent na FAGG v Ljubljani.
JURIJ KOBE: NOVI MOST PREK GRADAŠČICE
Konec prejšnjega leta (4. decembra) je bil v Ljubljani odprt še en sodobno načrtovan most, ki ni le inženirski, temveč tudi arhitekturni in krajinski objekt. Skupaj z ureditvijo dela Barjanske ceste in bližnjega nabrežja Gradaščice ga je oblikoval arhitekt Jurij Kobe, ki je v omenjeni prostor posegel z upoštevanjem Plečnikove dediščine in obenem s poudarjanjem južnega vhoda v mesto. Most z nabrežjem se lepo navezuje na Plečnikovo ureditev Gradaščice in mostov na njej, hkrati pa upošteva Plečnikov predlog iz leta 1943 o postavitvi mostu čez Gradaščico na njegovem sedanjem mestu.
Most čez Gradaščico se nam podnevi predstavlja s štirimi prevladujočimi, navzven nagnjenimi stebri, nosilci za svetila, ki nakazujejo vhod v mesto. Zanimiv je ponoči, ko je, skrivnostno osvetljen, še posebej privlačen.
Novozgrajena Barjanska cesta je štiripasovna z obojestranskimi pločniki za pešce, kolesarskima stezama in drevoredom. Treba je poudariti, da so kamniti cestni robniki izdelani iz pohorskega tonalita, kar je ob poplavi kitajskih granitov na trgu vredno vse pohvale.
Jurij Kobe, u. d. i. a., docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, je diplomiral na FAGG pri profesorju Edvardu Ravnikarju, čigar 100. obletnico rojstva smo počastili prav v dneh otvoritve že omenjenega mostu.
Jožica Curk, u. d. i. a.
PETER GABRIJELČIČ: MOSTOVI
V veliki sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila 22. januarja letos odprta razstava Peter Gabrijelčič: Mostovi. Na njej si je bilo mogoče ogledati fotografije, makete in risbe mostov, ki jih je v več kot dveh desetletjih ustvarjanja zasnoval arhitekt Peter Gabrijelčič. Predstavljenih je bilo 18 izvedenih mostov (Puhov most na Ptuju, brv za pešce čez Savo v Radovljici, nadomestni most v Podpeči pri Ljubljani, viadukt Petelinjek, brv za pešce Šmarčna, most čez Ljubljanico na Fužinah, nadvoz čez avtocesto pri Slivnici, intervencijski mostovi v Zgornji Savinjski dolini, most čez Pišnico pri Kranjski Gori, nadvoz čez avtocesto pri Kozini, most čez Kokro pri Kranju, Prulski most v Ljubljani, brv za pešce na Ptuju, most čez Krko v Novem mestu, Slomškov most čez reko Dravo, most čez Gruberjev prekop na Kodeljevem, most čez Ljubljanico na vzhodni ljubljanski obvoznici, avtocestna pentlja s predorom Malence) ter načrti in makete šestih še neizvedenih mostov.


Brv za pešce čez Savo v Radovljici (2007, avtorja arh. Peter Gabrijelčič in inž. Peter Koren). Foto: Miran Kambič
Gabrijelčičevi mostovi so raznoliki tako po namenu – med njimi so avtocestni mostovi, mestni mostovi za vsakršni promet ter brvi za pešce – kot tudi po oblikovalski zamisli: konstrukcijski zasnovi, detajlih, opremi. Avtorja mnogih izmed njih doslej nismo poznali in so nas presenetili šele na razstavi. Vsem pa je skupno, da so v pokrajini logični in samoumevni, nekako lepo umeščeni.



Slika 3: Brv za pešce čez Savo v Radovljici
V spremnem katalogu je med drugim zapisano: »Mostovi povezujejo življenje ob bregovih, so javna mestna prizorišča, prostor, katerega mesto ugrabi reki in ponudi mestnemu razvoju in kulturi.« Usmerite svoj korak na katerega od naštetih mostov. Bodite pešec ali vsaj opazovalec.
Mag. Peter Gabrijelčič, u. d. i. a., je redni profesor in dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki kot gostujoči profesor predava tudi drugje po Evropi in Združenih državah Amerike. Ker se v tej številki spominjamo tudi 100. obletnice rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja, kaže omeniti, da je bil Gabrijelčič Ravnikarjev asistent na FAGG v Ljubljani.
JURIJ KOBE: NOVI MOST PREK GRADAŠČICE
Konec prejšnjega leta (4. decembra) je bil v Ljubljani odprt še en sodobno načrtovan most, ki ni le inženirski, temveč tudi arhitekturni in krajinski objekt. Skupaj z ureditvijo dela Barjanske ceste in bližnjega nabrežja Gradaščice ga je oblikoval arhitekt Jurij Kobe, ki je v omenjeni prostor posegel z upoštevanjem Plečnikove dediščine in obenem s poudarjanjem južnega vhoda v mesto. Most z nabrežjem se lepo navezuje na Plečnikovo ureditev Gradaščice in mostov na njej, hkrati pa upošteva Plečnikov predlog iz leta 1943 o postavitvi mostu čez Gradaščico na njegovem sedanjem mestu.
Most čez Gradaščico se nam podnevi predstavlja s štirimi prevladujočimi, navzven nagnjenimi stebri, nosilci za svetila, ki nakazujejo vhod v mesto. Zanimiv je ponoči, ko je, skrivnostno osvetljen, še posebej privlačen.
Novozgrajena Barjanska cesta je štiripasovna z obojestranskimi pločniki za pešce, kolesarskima stezama in drevoredom. Treba je poudariti, da so kamniti cestni robniki izdelani iz pohorskega tonalita, kar je ob poplavi kitajskih granitov na trgu vredno vse pohvale.
Jurij Kobe, u. d. i. a., docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, je diplomiral na FAGG pri profesorju Edvardu Ravnikarju, čigar 100. obletnico rojstva smo počastili prav v dneh otvoritve že omenjenega mostu.
Jožica Curk, u. d. i. a.






