
Atrij Magistrata, tlakovan s svetlim marmorjem
ZUNANJI KAMNITI TLAKI
V enem izmed prejšnjih poglavij smo omenili, da so graniti primernejši za zunanjo uporabo kot marmorji, apnenci in travertini. Zelo primerni za tlakovanje zunanjih površin so porfirji in kvarciti, pogojno – torej v krajih z blago klimo – tudi marmorji. (Tako je tlakovanje ulice Mazzini v Veroni avtorja arh. Borisa Podrecce. Ulica je tlakovana z masivnimi ploščami marmorja Rosso Verona).
Pisani lesnobrdski apnenec v tlaku in oblogah sten
V nadaljevanju naj naštejem nekaj parametrov zunanjih kamnitih tlakov:
NAČIN VGRAJEVANJA
Odvisen je od namembnosti tlakovane površine (obremenjenosti s prometom in težo) ter od podlage (naravni teren ali umetna konstrukcija).Po načinu vgradnje razlikujemo:
– tlake za pešpoti,
– tlake za povozne površine,
– tlake za terase.
DIMENZIONIRANJE PLOŠČ
Od izbire vrste kamna je odvisna njegova debelina. Medtem ko naj bi za tlakovanje zunanjih površin z granitnimi ploščami priporočali debelino najmanj 3 centimetre (za pohodne površine) oziroma celo 5 do 6 centimetrov, ko gre za povozne tlake, morajo biti plošče iz marmorja ali peščenjaka precej debelejše. Na primer od 5 do 6 centimetrov za pohodne površine in najmanj od 8 do 10 centimetrov za povozne površine.V preteklosti so bile za tlakovanje trgov in cest zelo priljubljene granitne ali porfirne kocke. Zdaj jih uporabljamo predvsem kot dodatek (vzorec ali obrobo).
Ploskovne dimenzije (širina, dolžina) plošč je odvisna od teže kamna. Najpogosteje se gibljejo med 20 in 60 centimetri, lahko so tudi večje. Plošče naj bodo takih velikosti, da jih en ali dva polagalca lahko dvigata brez večjih naporov, sicer je treba predvideti uporabo hidravličnih pripomočkov.
POVRŠINSKA OBDELAVA
Ločimo nedrsne (grobo obdelane) in drsne (gladke) površine. Za zunanje površine je nedrsna obdelava kamna nujna. V preteklosti je bila površina kamna obdelana ročno: štokana, špičena, brazdana ... Današnja groba obdelava poteka večinoma linijsko, neposredno po razrezu blokov. Tako obdelane kamnite plošče so že pred razrezom na format žgane, peskane, krtačene …Še vedno pa so na voljo lomljene plošče (porfirji, kvarciti) z naravno neravnimi površinami.
VGRAJEVANJE ZUNANJIH TLAKOV
Pri vgrajevanju zunanjih tlakov moramo biti pozorni na različno raztezanje kamnitih plošč in betona, zato zunanje tlake največkrat polagamo poleti, ko je raztezanje največje.Po tehnologiji polaganja delimo zunanje tlake na:
– tlake, ki ležijo na terenu in ne zahtevajo izolacije proti talni vlagi;
– tlake, ki ležijo na terenu in zahtevajo izolacijo proti talni vlagi;
– tlake, ki ne ležijo na terenu.
Tlaki, ki ležijo na terenu in ne zahtevajo izolacije proti talni vlagi
Zunanje kamnite tlake polagamo najpogosteje na prej pripravljeno utrjeno površino iz grobega nasutja in finega tampona v suho mešanico peska in cementa, ki jo sproti vlažimo (risba 1).

Tlaki, ki ležijo na terenu in zahtevajo izolacijo proti talni vlagi
To so predvsem tlaki teras ali verand okoli hiš, polaganje na vnaprej pripravljen podložni beton pa je priporočeno tudi za tlakovanje z lomljenimi porfirnimi ali kvarcitnimi ploščami. Plošče se polagajo v cementno malto, fuge pa se zapolnijo. Pri tej tehnologiji je zelo pomembna pravilna izvedba dilatiranja. Priporočeno dilatiranje je najmanj na vsakih 30 kvadratnih metrov tlakovane površine (risba 2).

Tlaki, ki ne ležijo na terenu
To so na primer tlaki, ki jih ni treba izolirati proti vlagi: tlaki balkonov in prostih teras ter zunanjih stopnic, pa tudi tlaki, ki ležijo nad zaprtimi prostori, zato jih je treba toplotno, zvočno in hidroizolirati (risba 3).

NOTRANJI KAMNITI TLAKI
Za notranjo uporabo so primerni tako marmorji in apnenci kot graniti. Najpomembnejša lastnost izbranega kamna za interier je, da se ga da lepo površinsko obdelovati in polirati. Kot je bilo zapisano v enem prejšnjih poglavij, so marmorji zaradi svoje barvitosti in lepih vzorcev izjemno priljubljeni. Izbor granitnega tlaka narekuje dejstvo, da je granit manj občutljiv (manj porozen, se manj obrablja) kot marmor ali apnenec.DIMENZIONIRANJE PLOŠČ ZA NOTRANJE TLAKE
Notranji kamniti tlaki se delijo na lepljene (tlak iz marmet je lepljen neposredno na estrih – risba 4) in klasično položene (plošče so vgrajene v cementno malto – risba 5).

POVRŠINSKA OBDELAVA
Ločimo nedrsne (grobo obdelane) in drsne (gladke) površine. Običajna površinska obdelava notranjih kamnitih tlakov je polirana, redkeje fino brušena, v zadnjem času pa tudi »starana« (antični tlak). Grobo površinsko obdelan kamen se vgrajuje v vetrolove, ker groba površina preprečuje zdrs na mokrih tleh.VGRAJEVANJE NOTRANJIH TLAKOV
Pri vgrajevanju notranjih tlakov moramo upoštevati potrebno višino za vgradnjo (od estriha do višine naravnega tlaka). Ta mora biti za klasičen način polaganja kamnitih plošč najmanj 5 centimetrov (1,5 ali 2 centimetra za ploščo ter 3 centimetre za cementno malto, v katero se plošče polagajo – risba 5).Kadar izbirate med marmetami (marmete so debeline 1 centimeter in kalibrirane), je ta višina le 1,5 centimetra (1 centimeter za kamen in 0,5 centimetra za lepilo – risba 4).

Verona: tlak iz kamna Rosso Verona
DILATIRANJE
Tudi pri izvedbi notranjih tlakov moramo biti pozorni na raztezanje kamnitih plošč in betona, zato jih dilatiramo (kamen in estrih!). Priporočeno dilatiranje je najmanj na vsakih 20 do 25 kvadratnih metrov tlakovane površine.
Polirani tlaki iz tonalita
NAJOSNOVNEJŠE KLASIČNE VEZAVE KAMNITIH TLAKOV
Za konec naj naštejem nekaj najosnovnejših klasičnih vezav elementov, to je njihovo medsebojno oblikovno soodvisnost v tlorisnem vzorcu. To so:– poligonalna vezava,
– rimska vezava,
– kvadratna vezava,
– pravokotna vezava,
– mnogokotna vezava.
Naštete so le osnovne možnosti. Seveda je načinov polaganja plošč naravnega kamna mnogo več. Nekaj jih lahko razberete iz priloženih fotografij. Naj poudarim, da vzorca ni treba oblikovati s kakšno zapleteno vezavo.
ZA KONEC ŠE NAPOTEK
Naravni kamen z lastnim izrazitim vzorcem je sam po sebi edinstven in najlepši, če je preprosto položen. Enotni kamni (brez velikih vzorcev) pa se lahko pogojno kombinirajo z drugimi ali drugače površinsko obdelanimi.Nadaljevanje prihodnjič.
Jožica Curk, u. d. i. a.






