Kamen je večen material. To dokazujejo številne zgradbe iz preteklosti, ki so se ohranile prav zaradi njega. Pogled na grški tempelj ali rimske ostanke nam vedno zbudi spoštovanje do kamna. Vendar natančen ogled kamnitih stvaritev ponuja tudi razlago njihove večnosti. Omenjene zgradbe so narejene iz masivnega kamna, kakršnega danes tako rekoč ne vgrajujemo več. Razlog sta teža in cena, ki sta pogosto povezani z zahtevno tehnologijo predelave naravnega kamna. Na trgu prevladujejo rezane, polirane, peskane ali žgane kamnite plošče, ki so namenjene za nadaljnjo predelavo. Današnja uporaba kamna se je namreč skrčila predvsem na kamnite obloge, s katerimi oblagamo tla, stene, stopnice, stebre in druge arhitekturne elemente.

K odločitvi za vgradnjo naravnega kamna pogosto pripomore tudi dejstvo, da je kamen naravni material, ki se ne odlikuje le po trajnosti, temveč tudi po lepem videzu. Lepota ni nujno povezana le s poliranim materialom. Današnje možnosti površinske obdelave kamna so namreč zelo raznolike. Znova se uveljavljajo nekatere stare tehnike obdelave kamna, na katere smo zaradi visoke cene ročnega dela in pomanjkanja izurjenih kamnosekov v preteklosti skoraj pozabili. Te tehnike so štokanje, špičenje, brazdanje ... Lahko jih izvajamo ročno (tudi s pnevmatskimi orodji) ali strojno. Najpogostejše sodobne tehnike grobe obdelave naravnega kamna so peskanje, žganje in krtačenje. Tako obdelane površine niso drsne, zaradi česar so primerne za vse vrste zunanjih površin.

RAZNOLIKOST NARAVNIH KAMNOV

Naravnih kamnov, ki so primerni za nadaljnjo uporabo, je več vrst. Zaradi enostavnejše obravnave so komercialno razdeljeni v dve veliki skupini: granite in marmorje. Med granite prištevamo tudi nekatere trše vrste kamna, k marmorjem pa mehkejše, med drugim apnence. Omeniti je treba še porfirje, kvarcite in peščenjake, ki so zelo priljubljeni zlasti pri ureditvi zunanjih površin.

V nadaljevanju bomo poskušali opredeliti nekatere temeljne značilnosti posameznih komercialno opredeljenih skupin naravnega kamna glede na njihovo uporabo.

Granit je najpogostejši in tehnično najpomembnejši kamen. Je trši in odpornejši kot apnenec in marmor, zato tudi primernejši za tlakovanje prostorov z veliko frekventnostjo. Graniti so zelo uporabni, primerni za tlakovanje notranjih in zunanjih prostorov, izvedbo stopnic, oblog, pultov, fasad ... Cenjeni so ne le zaradi izrednih mehanskih in fizikalnih lastnosti, temveč tudi zaradi široke barvne palete. S pravilno kombinacijo oblik in materialov (barv) lahko dosežemo neomejeno število vzorcev tlakov.      


Marmorje cenimo zaradi njihove lepote in sijaja. Odlikujejo se po široki paleti vzorcev – poznamo enotne marmorje (unito), venaste (venato) ter sestavljene (fiorito) z ostanki školjk in koral. Med marmorje komercialno prištevamo tudi apnence in pogojno še travertine. Marmorji so mehkejši in manj odporni od granitov, zato tudi manj primerni za zunanjo uporabo. Izredno primerni pa so za izdelavo notranjih tlakov, polic, oblog in različnih masivnih dekorativnih elementov (stebrov, kaminov, posod …).

Travertine prepoznamo po luknjicah, ki lahko zajemajo tudi do 30 odstotkov mase kamnine. Zaradi dobrih izolativnih (toplotnih in akustičnih) lastnosti se uporabljajo za obloge fasad in notranjih sten. Travertini so večinoma svetlih (peščenih do rumeno rjavih) barv, lahko pa tudi temnejši (rdeči, rjavi …).


Porfir, imenovan tudi porfido, in kvarcit prištevamo med trše kamne, saj je njuna odpornost proti obrabi in vremenskim vplivom zelo velika. Porfirje in kvarcite uporabljamo predvsem za tlakovanje zunanjih površin. Imajo enotno teksturo, barvni odtenki pa so sivo zeleni, rdeče rjavi, redkeje rumeno rjavi do rožnati. Porfirji so lahko klani (nepravilnih oblik) ali rezani (pravilnih oblik).

Peščenjaki se med seboj razlikujejo glede na vrsto osnovne kamnine (kremenčevi, apnenčevi in dolomitni, laporasti in glinasti), zato so lahko različno odporni proti obrabi in vremenskim vplivom. Večinoma so zrnaste ali peščene strukture, barve pa svetlo sive, sivkasto zelene, rumeno rjave, tudi rožnate … Peščenjake uporabljamo glede na njihovo obstojnost v notranjih ali zunanjih prostorih.

KAKO IZBRATI KAMEN

Tu je še nekaj osnovnih napotkov za izbiro primerne vrste naravnega kamna glede na namen in lokacijo vgradnje. Opredelitev je zelo splošna, saj bomo v naslednji številki poskušali dati podrobnejši pregled.

Marmorji in apnenci sodijo med občutljivejše materiale. Priporočamo jih za vsakršno notranjo uporabo, v zunanjosti pa so primernejši za kraje z milejšim podnebjem. Graniti so trpežnejši, zato njihova uporaba ni omejena glede na njihove fizikalne lastnosti. Porfirji in kvarciti so na primer zelo priljubljeni pri tlakovanju zunanjih površin ob individualnih hišah, saj so cenovno dokaj ugodni. Splošna opredelitev ni preprosta in nikoli dokončna. Najbolje je, da se pred dokončno izbiro naravnega kamna posvetujemo s strokovnjakom (zaradi ustrezne izbire vrste kamna in načina obdelave).

DOMIŠLJIJA

Pred naročilom kamnitega tlaka, stopnic, pulta ali drugih arhitekturnih elementov se pogovorite z arhitektom, ki bo vaše ideje nadgradil in jih uskladil z danostmi prostora, njegovo vsebino, frekventnostjo in pomenom. Kamen je lahko tudi samo majhen, a zelo pomemben dodatek. Pustite domišljiji prosto pot.

Jožica Curk, u. d. i. a.