V objektu je bil vgrajen in lakiran hrastov klasični paket. Pri pregledu avgusta 2005 smo na nekaterih parketnih deščicah opazili okrogle izletne odprtinice premera od 1 do 2 milimetra.
Sliki št. 1 in 2
Okrog teh odprtin je bila na posameznih delih zelo fina belkasto moknata črvina. Na podlagi vidnih znamenj smo sklepali, da je parket napadel navadni parketar (Lyctus linearis), še posebno zato, ker je bila na parketu tu in tam opazna beljava.
Ker je bil parket napaden v celoti, so ga odstranili. Pri pregledu vzorcev smo opazili žive odrasle žuželke (imago) velikosti od 2,5 do 7 milimetrov. S prostim očesom so bile videti kot nekoliko večje rjavkasto sive mravlje.
Slika št. 3
Lyctus linearis je avtohtona evropska vrsta, razširjena skoraj povsod, kjer raste hrastov les. Življenjski ciklus žuželke je enoleten. Odrasle žuželke se pojavljajo (rojijo) maja in junija (v našem primeru julija), ko je ustrezna temperatura – najugodnejša temperatura je 28 stopinj Celzija. Samice izležejo jajčeca na primerna mesta (razpoke, prečni prerezi lesa, stare izletne odprtine). Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki vrtajo po beljavi in se z njo prehranjujejo. Razvoj ličink traja do pozne jeseni. Odrasle ličinke se približujejo površini napadenega lesa, prezimijo in se zabubijo. Z mesta, kjer je buba, vodi tanek hodnik tik do površja napadenega lesa, tako da lahko odrasla žuželka z lahkoto zapusti les ob primernih razmerah za nadaljnje razmnoževanje.
Okrog teh odprtin je bila na posameznih delih zelo fina belkasto moknata črvina. Na podlagi vidnih znamenj smo sklepali, da je parket napadel navadni parketar (Lyctus linearis), še posebno zato, ker je bila na parketu tu in tam opazna beljava.
Ker je bil parket napaden v celoti, so ga odstranili. Pri pregledu vzorcev smo opazili žive odrasle žuželke (imago) velikosti od 2,5 do 7 milimetrov. S prostim očesom so bile videti kot nekoliko večje rjavkasto sive mravlje.
Slika št. 3
Lyctus linearis je avtohtona evropska vrsta, razširjena skoraj povsod, kjer raste hrastov les. Življenjski ciklus žuželke je enoleten. Odrasle žuželke se pojavljajo (rojijo) maja in junija (v našem primeru julija), ko je ustrezna temperatura – najugodnejša temperatura je 28 stopinj Celzija. Samice izležejo jajčeca na primerna mesta (razpoke, prečni prerezi lesa, stare izletne odprtine). Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki vrtajo po beljavi in se z njo prehranjujejo. Razvoj ličink traja do pozne jeseni. Odrasle ličinke se približujejo površini napadenega lesa, prezimijo in se zabubijo. Z mesta, kjer je buba, vodi tanek hodnik tik do površja napadenega lesa, tako da lahko odrasla žuželka z lahkoto zapusti les ob primernih razmerah za nadaljnje razmnoževanje.
Sliki št. 4 in 6
Navadni parketar sodi v skupino najškodljivejših lesnih žuželk. Napada beljavo listavcev (hrast, jesen, brest), ki vsebuje več kot 1,5 odstotka škroba. Izrazite so poškodbe suhega lesa, katerega vlažnost se giblje med 5,5 in 23,5 odstotka. Najdemo ga v skladiščih suhega žaganega lesa in gotovih izdelkov. Pogoste so poškodbe na hrastovem parketu, še posebno tam, kjer je veliko beljave.
Slika št. 5
Najučinkovitejša zaščita pred napadi navadnega parketarja je naravno sušenje hrastovega lesa. Po približno enoletnem naravnem sušenju razpade ves škrob v beljavi. Umetno sušenje zadržuje škrob, ki je odlična hrana za ličinke navadnega parketarja. Tega naj bi uničili z večurnim pregrevanjem lesa na 55 do 60 stopinj Celzija.
Nace Kregar, univ. dipl. inž. les.
Bureau Veritas, d. o. o.
Viri:
Vasić K., Zaštita drveta, 1971, Kervina-Hamović, Patologija lesa, 1989
Pečenko G., Zaščita lesa v praksi, 1987
www.holzfragen.de
Navadni parketar sodi v skupino najškodljivejših lesnih žuželk. Napada beljavo listavcev (hrast, jesen, brest), ki vsebuje več kot 1,5 odstotka škroba. Izrazite so poškodbe suhega lesa, katerega vlažnost se giblje med 5,5 in 23,5 odstotka. Najdemo ga v skladiščih suhega žaganega lesa in gotovih izdelkov. Pogoste so poškodbe na hrastovem parketu, še posebno tam, kjer je veliko beljave.
Slika št. 5
Najučinkovitejša zaščita pred napadi navadnega parketarja je naravno sušenje hrastovega lesa. Po približno enoletnem naravnem sušenju razpade ves škrob v beljavi. Umetno sušenje zadržuje škrob, ki je odlična hrana za ličinke navadnega parketarja. Tega naj bi uničili z večurnim pregrevanjem lesa na 55 do 60 stopinj Celzija.
Nace Kregar, univ. dipl. inž. les.
Bureau Veritas, d. o. o.
Viri:
Vasić K., Zaštita drveta, 1971, Kervina-Hamović, Patologija lesa, 1989
Pečenko G., Zaščita lesa v praksi, 1987
www.holzfragen.de
