V skladu s še veljavnimi določbami Zakona o varstvu konkurence je za presojo dejanj nelojalne konkurence, to je dejanj podjetij pri nastopanju na trgu, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se povzroča ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu, pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Na vprašanja nam je odgovarjala inšpektorica višja svetnica Tatjana Bavdek s Tržnega inšpektorata RS.
Zakon o varstvu konkurence govori o nelojalni konkurenci. Gre za nastopanje na trgu »na način, ki ni primeren«. Kaj pomeni neprimeren način nastopanja na trgu?
Po 13. členu navedenega zakona je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.
Zakon v nadaljevanju taksativno našteva, katera dejanja se štejejo za taksna, na primer reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu, ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov, prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga, oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu, pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec pridobi možnost nagrade.
Podjetniki in obrtniki se že vrsto let spopadajo s preveč sive ekonomije v državi. Samo lani so inšpektorji pri 20 odstotkih pregledov odkrili zaposlovanje na črno pri gradbenih delih. Poleg finančne nediscipline je prav siva ekonomija tista, ki ovira hitrejši razvoj podjetništva, pogosto pa je vzrok in posledica propadanja malih podjetij. Ali pri delu na črno ne gre za nelojalno konkurenco?
Zakon o varstvu konkurence ne opredeljuje sive ekonomije oziroma dela na črno kot nelojalno konkurenco. Kaj se šteje za dejanja nelojalne konkurence, je pojasnjeno že zgoraj, opažamo pa, da se v javnosti pojavlja miselnost, da je tudi delo na črno nelojalna konkurenca. Delo in zaposlovanje na črno ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36100 in 118106). Za nadzor dela na črno sta poleg Tržnega inšpektorata RS pristojna še prometni inšpektorat in davčna inšpekcija, za zaposlovanje na črno pa Inšpektorat RS za delo.
Kako Tržni inšpektorat RS odkriva nelojalno konkurenco in kakšne kazni so predvidene za kršitve?
Kršitev 13. člena Zakona o varstvu konkurence ugotavljamo po uradni dolžnosti – velikokrat so kršitve razvidne iz oglasnih sporočil podjetij – in na podlagi prijav. Za kršitev je predpisana globa najmanj 12.518,78 evra za podjetje in 1.043,2 evra za odgovorno osebo podjetja, prav tako je predvidena prepoved dejanj nelojalne konkurence z upravno odločbo.
Delo na črno po drugi strani odkrivamo predvsem na podlagi številnih prejetih prijav, vendar je naše delo večkrat oteženo, saj so prijave nepopolne, delo pa velikokrat poteka v zasebnih prostorih, kamor inšpektor brez odredbe sodnika ne more vstopiti. Tudi za delo na črno so predvidene globe in prepoved opravljanja dejavnosti z odločbo. Globe segajo od 208,64 do 20.864,63 evra.
Kakšen je postopek ob prijavi? Ali se na vsako odzovete?
Inšpektorat prejema prijave tako v zvezi z nelojalno konkurenco kot tudi z delom na črno in vsako prijavo tudi obravnava. Praviloma je pri subjektu, za katerega obstaja sum kršitve zakona, opravljen inšpekcijski pregled, na podlagi katerega se ob ugotovljenih kršitvah izrečejo zakonsko predpisani ukrepi, o katerih smo govorili že zgoraj. Pri delu na črno pa je, kot že rečeno, težava v nepopolnih prijavah in nepristojnosti inšpektorja, da vstopi v zasebni prostor brez odredbe sodnika.
So v pripravi kakšni novi predpisi oziroma dopolnitve zakonov?
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil spremenjen in dopolnjen lani. Kar zadeva Zakon o varstvu konkurence, pa naj povem le, da je precej star in je bil medtem že v veliki meri razveljavljen, po naših informacijah pa se spremembe na tem področju za zdaj ne pripravljajo.
Kaj je po vašem mnenju vzrok za delo in zaposlovanje na črno?
Kot ugotavljajo inšpektorji na terenu, se z delom na črno ukvarjajo večinoma posamezniki, ki so na robu preživetja, so pa tudi izjeme. Prav gotovo takšno ponudbo spodbuja tudi povpraševanje na trgu, oboje pa je povezano z izogibanjem plačevanju davkov.
Kaj bi svetovali registriranim podjetnikom, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu? Na katere prednosti naj opozorijo na trgu?
Poudarijo lahko kakovostno opravljeno storitev, za katero tudi jamčijo po določbah Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniki se namreč moramo zavedati, da le proti registriranemu podjetniku, ki nam je za opravljeno storitev izdal račun, lahko uspešno uveljavljamo reklamacijo po določbah navedenega zakona, če je storitev opravljena nepravilno.
Irena Hribar
Zakon o varstvu konkurence govori o nelojalni konkurenci. Gre za nastopanje na trgu »na način, ki ni primeren«. Kaj pomeni neprimeren način nastopanja na trgu?
Po 13. členu navedenega zakona je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.
Zakon v nadaljevanju taksativno našteva, katera dejanja se štejejo za taksna, na primer reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu, ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov, prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga, oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen, neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu, pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec pridobi možnost nagrade.
Podjetniki in obrtniki se že vrsto let spopadajo s preveč sive ekonomije v državi. Samo lani so inšpektorji pri 20 odstotkih pregledov odkrili zaposlovanje na črno pri gradbenih delih. Poleg finančne nediscipline je prav siva ekonomija tista, ki ovira hitrejši razvoj podjetništva, pogosto pa je vzrok in posledica propadanja malih podjetij. Ali pri delu na črno ne gre za nelojalno konkurenco?
Zakon o varstvu konkurence ne opredeljuje sive ekonomije oziroma dela na črno kot nelojalno konkurenco. Kaj se šteje za dejanja nelojalne konkurence, je pojasnjeno že zgoraj, opažamo pa, da se v javnosti pojavlja miselnost, da je tudi delo na črno nelojalna konkurenca. Delo in zaposlovanje na črno ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36100 in 118106). Za nadzor dela na črno sta poleg Tržnega inšpektorata RS pristojna še prometni inšpektorat in davčna inšpekcija, za zaposlovanje na črno pa Inšpektorat RS za delo.
Kako Tržni inšpektorat RS odkriva nelojalno konkurenco in kakšne kazni so predvidene za kršitve?
Kršitev 13. člena Zakona o varstvu konkurence ugotavljamo po uradni dolžnosti – velikokrat so kršitve razvidne iz oglasnih sporočil podjetij – in na podlagi prijav. Za kršitev je predpisana globa najmanj 12.518,78 evra za podjetje in 1.043,2 evra za odgovorno osebo podjetja, prav tako je predvidena prepoved dejanj nelojalne konkurence z upravno odločbo.
Delo na črno po drugi strani odkrivamo predvsem na podlagi številnih prejetih prijav, vendar je naše delo večkrat oteženo, saj so prijave nepopolne, delo pa velikokrat poteka v zasebnih prostorih, kamor inšpektor brez odredbe sodnika ne more vstopiti. Tudi za delo na črno so predvidene globe in prepoved opravljanja dejavnosti z odločbo. Globe segajo od 208,64 do 20.864,63 evra.
Kakšen je postopek ob prijavi? Ali se na vsako odzovete?
Inšpektorat prejema prijave tako v zvezi z nelojalno konkurenco kot tudi z delom na črno in vsako prijavo tudi obravnava. Praviloma je pri subjektu, za katerega obstaja sum kršitve zakona, opravljen inšpekcijski pregled, na podlagi katerega se ob ugotovljenih kršitvah izrečejo zakonsko predpisani ukrepi, o katerih smo govorili že zgoraj. Pri delu na črno pa je, kot že rečeno, težava v nepopolnih prijavah in nepristojnosti inšpektorja, da vstopi v zasebni prostor brez odredbe sodnika.
So v pripravi kakšni novi predpisi oziroma dopolnitve zakonov?
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil spremenjen in dopolnjen lani. Kar zadeva Zakon o varstvu konkurence, pa naj povem le, da je precej star in je bil medtem že v veliki meri razveljavljen, po naših informacijah pa se spremembe na tem področju za zdaj ne pripravljajo.
Kaj je po vašem mnenju vzrok za delo in zaposlovanje na črno?
Kot ugotavljajo inšpektorji na terenu, se z delom na črno ukvarjajo večinoma posamezniki, ki so na robu preživetja, so pa tudi izjeme. Prav gotovo takšno ponudbo spodbuja tudi povpraševanje na trgu, oboje pa je povezano z izogibanjem plačevanju davkov.
Kaj bi svetovali registriranim podjetnikom, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu? Na katere prednosti naj opozorijo na trgu?
Poudarijo lahko kakovostno opravljeno storitev, za katero tudi jamčijo po določbah Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniki se namreč moramo zavedati, da le proti registriranemu podjetniku, ki nam je za opravljeno storitev izdal račun, lahko uspešno uveljavljamo reklamacijo po določbah navedenega zakona, če je storitev opravljena nepravilno.
Irena Hribar
