V izvedenskem mnenju Franca Callegara, strokovnjaka za talne obloge iz lesa, tekstila in umetnih mas ter podlage, na katere se polagajo, je opisan problem, ki je nastal zaradi neustrezne vgradnje ogrevanega estriha. Prikazani so vzroki in najustreznejše rešitve za sanacijo lesenega poda.
Na 250 do 300 kvadratnih metrih skupne površine je položen tikov parket velikega formata, debeline 22 milimetrov. Gre za nočne in bivalne prostore ter mansardo. Podlaga, na katero je bil parket lepljen, je povsod cementni estrih z vgrajenim talnim ogrevanjem. V vseh prostorih se jasno vidijo reže, ki so različne velikosti, od 1 do 5 milimetrov.
V dnevnih prostorih je vgrajen venecijanski tlak, na sredini ene izmed sob, mislim, da gre za jedilnico, pa je obloga iz različnih vrst lesa, položenih v obliki kvadratov. Tudi tu so se pojavile reže, čeprav ožje, ker je les tanjši od tika.
Merjenja so pokazala naslednje:
– relativna zračna vlažnost je bila 53-odstotna,
– temperatura 19,8 stopinje Celzija in
– vlažnost položenega lesa 6-odstotna.
Dobljene vrednosti kažejo, da sta relativna zračna vlažnost in temperatura v prostoru ustrezni. Vzroke je torej po mojem mnenju treba iskati izključno v podlagi, se pravi ogrevanem estrihu. Analiza je odkrila, da je debelina estriha nad ogrevalnimi cevmi, kjer so se pojavile najširše reže, največ 1,5 centimetra. Naj opomnim, da je za enakomerno ogrevanje prostora in stabilnost lesa potrebna vsaj 3-centimetrska plast cementnega estriha nad ogrevalnimi cevmi. Če je tanjša, bo les začel izgubljati preveč vlage, kar bo povzročilo krčenje parketnih deščic in seveda reže. Debelina estriha nad ogrevalnim medijem ni enakomerna, kar kažejo različne širine rež. Tam, kjer je najtanjši, je parket najbolj izsušen, reže pa najširše.
V zvezi s talnim ogrevanjem in parketom je treba nekaj napisati o vrstah lesa, ki so bolj primerne za ogrevane estrihe kot druge, in debelini parketnic. Različne vrste lesa se med higroskopičnim uravnoteževanjem različno krčijo; pravimo, da je les bolj ali manj stabilen. Tik slovi kot stabilen les, kar je razvidno tudi iz tabele št. 1, kjer so prikazane vrednosti vzdolžnega, radialnega, tangencialnega in volumenskega krčenja za nekatere vrste lesov. Prav zato ga vgrajujejo tudi kot zunanjo talno oblogo in se množično uporablja za ladijske palube. O debelini parketnic pa je treba vedeti naslednje: krčenje ali nabrekanje lesa je izraženo v odstotkih, kar pomeni, da bodo pri večji debelini parketnic reže bolj očitne, zato je bolje, da za talno ogrevanje izberemo tanjši parket, ki ima tudi manjšo toplotno upornost.
Tabela št. 1: Krčenje različnih vrst lesa v odstotkih
| Vrsta lesa | Vzdolžno krčenje | Radikalni krčenje | Tangencialno krčenje | Volumensko krčenje |
| AFRORMOZIJA | – | 3,5 | 6,5 | 9,7 |
| AKACIJA | 0,2 | 3,9 | 5,8 | - |
| BOR | 0,4 | 4,0 | 7,7 | 12,4 |
| BREST | 0,3 | 4,6 | 8,3 | 13,8 |
| BREZA | 0,6 | 5,3 | 7,8 | 14,2 |
| BUKEV | 0,3 | 5,8 | 11,8 | 17,5 |
| EVROPSKA ČEŠNJA | - | 5,0 | 8,7 | 14,0 |
| EVROPSKI JAVOR | 0,5 | 3,0 | 8,0 | 11,8 |
| GABER | 0,5 | 6,8 | 11,5 | 19,7 |
| HRAST | 0,4 | 4,9 | 9,4 | 14,1 |
| IROKO | - | 0,1 | 3,8 | 5,5 |
| JELKA | 0,1 | 3,8 | 7,6 | 11,7 |
| JESEN | 0,2 | 5,0 | 8,0 | 13,6 |
| KOSTANJ | 0,6 | 4,3 | 6,4 | 11,6 |
| LIPA | 0,3 | 5,5 | 9,1 | 14,4 |
| MACESEN | 0,3 | 3,3 | 7,8 | 11,8 |
| MAHAGONI | 0,3 | 3,2 | 5,1 | 8,4 |
| MUTENYE | 0,12 | 4,2 | 8,0 | 13,3 |
| OREH | 0,5 | 5,4 | 7,5 | 13,9 |
| SMREKA | 0,3 | 3,6 | 7,4 | 12,0 |
| AZIJSKI TIK | 0,6 | 2,9 | 5,2 | 9,1 |
| WENGE | – | 5,1 | 9,0 | 14,3 |
Menim, da bi se les razširil, reže pa bi se precej zakrile, če bi v prostoru poskrbeli za dodatno vlažnost, na primer z namestitvijo ustreznega vlažilca. Ker je vzrok zgolj v neustrezni debelini estriha nad ogrevalnimi cevmi, les poleti ne bo deloval, če bosta temperatura zraka in relativna zračna vlažnost ustrezni, pozimi pa bo treba vlago v prostor umetno dovajati.
Franco Callegaro, sodni izvedenec






