NAMESTO UVODA
I think I shall never see
A poem lovely as a tree
Poems are made by fools like me,
But only God can make a tree.
Joyce Kilmer, Trees, Trees and Other Poems (1914)

Niko Torelli, rojen leta 1940 v Ljubljani, velja za vrhunskega lesarskega in gozdarskega strokovnjaka. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in doktoriral na Humboldtovi univerzi v Berlinu, kjer je bil nekaj let tudi na izpopolnjevanju. Dr. Torelli že dobrih trideset let predava na Biotehniški fakulteti kot redni profesor. Dvajset let je bil predstojnik katedre za tehnologijo lesa, zdaj pa je že tretje leto direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Kot mednarodno priznani strokovnjak je vodil več projektov v Afriki in Mehiki. Ukvarja se z biološkimi, fizikalnimi in mehanskimi lastnostmi lesa, rabo lesa in posebno z rabo tropskih gozdov. Med drugim preučuje mehansko in polucijsko poškodovanost dreves, stanje drevesne kondicije na podlagi bioelektričnega merjenja ter preživitvene možnosti v normalnih in stresnih okoliščinah. Dr. Torelli je avtor več kot 120 znanstvenih in strokovnih člankov, med drugim pa tudi glavni urednik revije Les.

dr. Niko Torelli

Gospod Torelli, kdaj ste začutili les kot svoj življenjski izziv in zakaj?

Ko sem bil še študent gozdarstva, je bila plastika na triumfalnem pohodu. Tapisom, posodje, zobotrebci … vse iz plastike. Začeli smo dvomiti o tem, da smo se odločili za pravi študij.

Res, pa vendar je zdaj drugače.

Zagotovo, les začenjamo spet ceniti. Velik pomen lesa lepo nakazuje izvor španskega in portugalskega imena za les »madera« oziroma »madeira«. Besedi prihajata iz latinskega izraza »materia«, ki pomeni gradbeni les, material, snov. Zelo pomenljivo je, da »materia« izvira iz latinske oziroma grške besede za mater (lat. mater, gr. meter). Potemtakem les ni le snov, temveč materinska ali matična snov!
Kje kot strokovnjak, ki že desetletja preučuje les, vidite njegovo enkratnost?
Ameriški arborist Alex Shigo pozdravlja prijatelje z zdaj že znamenitim »Touch trees« (Dotakni se dreves). Poznam znanega profesorja, ki je prepričan, da črpa svojo ustvarjalno energijo iz mogočne lesene mize.

Spominjam se poljskega kolega, kako je prijateljsko trepljal dragocene Istebanske smreke, iz katerih izdelujejo resonančna dna za vrhunske Steinwayeve klavirje, pa mojstra Demšarja, kako v širnih jelovških gozdovih nemirno tipa za smreko, ki bo slednjič zapela v rokah virtuoza. Henry Moore se je zaljubil v močno razgibano venčastoporozno brestovino s širokimi branikami in izrazitimi letnicami ter toplo čokoladno rjavo ali kasnega lesa, ki ga prekinjajo svetlejše proge iz ósnega parenhima in drobnih por. Letnice – kot plastnice na zemljevidu – poudarjajo oblike. K živosti plastik pripomorejo še kontrast med beljavo in črnjavo ter rastne nepravilnosti, kot so krivine, rogovile in bule.

Enako skrbno izbirajo svoj les tudi umetnik Kogoj, pa mlada generacija oblikovalcev in umetniških mizarjev, kot sta Pfeifer in Šujdovič.

Zakaj prav les?

Les omogoča doživetje lepote naravnega materiala in tako pomena nematerialnih vrednot. Njegova enkratnost izvira iz neskončne spremenljivosti njegove zgradbe in bogastva tekstur ter je primerljiva z neponovljivostjo človekove osebnosti. Še več, les ustreza človekovim potrebam, saj ga povezuje z živo naravo. Ob prevladi mrtvih, hladnih substanc, kot so jeklo, beton in plastika, se v intimnem okolju vse bolj uveljavlja topli les. Les je mehak in nežen material. Ni namenjen za monumentalne objekte, ampak ostaja v obsegu človekovih dimenzij. Primeren je za drobno razčlenjene oblike in počlovečenje tehničnih oblik. Les in drevo sta prispodoba življenja. Sposobnost vsakoletne obnove vitalnih tkiv – korenin, listja in lesa – zagotavlja drevju večno mladost, medtem ko branike in letnice med njimi pričajo o minljivosti in nenehnem obnavljanju, kar je bistvo življenja.

V naši reviji se največ ukvarjamo s podi, kjer ima les najdaljšo tradicijo in zagotovo tudi najpomembnejši položaj. S podi se človek srečuje tudi v svojem domačem okolju. Kako ocenjujete les kot material za tla?

Iz prej naštetih razlogov je les idealen material za pode. Za ta namen so načelno primerni gosti in dimenzijsko stabilni trdi lesovi. Takšna je na primer zlatorumena hrastovina s širokimi branikami. V radialnem prerezu hrastovine se bleščijo »zrcalca«, to je vzdolžno prerezani širši strženski trakovi.

Od domačih vrst so primerni še bukovina, brest, jesen, robinija, orehovina, od tropskih pa zlasti afrormozija ali kokrodua (Afrormosia elata), afzelija (Afzelia spp.), dahoma (Piptadeniastrum africanum), iroko (Chlorophora excelsa), mahagonij in »mahagonii«, missanda ali tali (Erythrophleum spp.), muhuhu (Brachylaena hutchinsii), wenge (Millettia laurentii) ter – odvisno od možnosti in dosegljivosti – še cela vrsta gostih lesov z atraktivnimi teksturami. Za parket sta primerna tudi les iglavcev, zlasti macesnov, in les »morskega bora«, pravijo mu tudi bordojski ali obalni bor (Pinus pinaster, sin. Pinus maritima).

Kaj pa plutovina?

Še bolj topla od lesa je plutovina. To je tehnično predelana pluta ali felem hrasta plutovca (Quercus suber). Felem je del skorje in je posebej močno razvit pri hrastu plutovcu. Zaradi nizke toplotne prevodnosti in prepustnosti felem skupaj s preostalo skorjo odlično varuje vitalni del drevesa – kambij – pred previsokimi temperaturami in izsuševanjem. Podobno vlogo ima pluta tudi v talnih oblogah. Glavni proizvajalec plutovine, to je predelane plute, je Portugalska.

Ali se lahko s sodobnimi tehnološkimi postopki precej izboljša kakovost lesa? Kakšne so prednosti polimernega lesa ?

To je les, prepojen z monomernimi ali nizkomolekularnimi snovmi, katerih polimerizacijo, poliadicijo ali polikondenzacijo izvedemo katalitsko ali z dovajanjem energije, na primer s sevanjem.

Za ta namen so primerna bukovina, brezovina in javorovina. S tem postopkom je mogoče povečati gostoto, elastičnostni modul, trdnost, predvsem pa prečno tlačno trdnost, trdoto, obrabni odpor, higrofobnost in dimenzijsko stabilnost. Polimerni les, ki ohrani svoj lesni »značaj«, je med drugim še posebno primeren za zelo obremenjene pode (letališča, dvorane, lokale …).

Kakšno prihodnost napovedujete lesu?

Čeprav je les evolucijsko star več kot 300 milijonov let, ga še ne poznamo dobro in po svoje pomeni tudi nov material.