Kot je navedeno v Zakonu o gradbenih proizvodih, ustrezajo svoji nameravani uporabi in smejo biti dani v promet samo gradbeni proizvodi, če so skladni s slovenskimi nacionalnimi standardi, ki so nastali s privzemom harmoniziranih evropskih standardov. Na podlagi istega zakona ministrstvo za gospodarstvo občasno objavlja v Uradnem listu RS »Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo«. Na seznamu standardov, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 29, 21. marca 2003, je tako med drugimi tudi standard SIST EN 12004/A1 z naslovom LEPILA IN MALTE ZA PLOŠČICE. Skupaj z objavo je bilo v njem navedeno še obdobje uporabe: možen datum začetka uporabe je 1. april 2003, standard pa se začne obvezno uporabljati 1. aprila 2004. Tako bomo skoraj sočasno z vstopom v Evropsko unijo začeli obvezno uporabljati evropski standard za lepila za ploščice.
V standardu SIST EN 12004 so opisana lepila, ki se uporabljajo v gradbeništvu za oblaganje tal in sten, zunaj in v notranjih prostorih, s keramičnimi ploščicami, ploščicami iz naravnega kamna in podobnimi proizvodi. Izvzeta so lepila za oblaganje tal in sten z drugimi materiali, kot so guma, plastika in tekstil. Lastnosti lepil za polaganje ploščic določa vrsta veziva v lepilu. Lepila so razdeljena glede na kemično naravo veziva v njih.
Navodila za uporabo proizvoda in ustrezne razmere pri uporabi mora navesti proizvajalec. Projektant oceni razmere na gradbišču (mehanski in toplotni vplivi) ter glede na vsa možna tveganja izbere najustreznejši proizvod.
Vrste lepil za ploščice
Evropski standard SIST EN 12004 lepila glede na vezivo razvršča na tri vrste. Cementno lepilo (oznaka C) je mešanica hidravličnih veziv (cementa), mineralnih, polimernih in drugih organskih dodatkov. Pred uporabo lepilo zmešamo z vodo ali zamesno tekočino. Disperzijsko lepilo (oznaka D) je mešanica organskega veziva v obliki vodne polimerne disperzije, organskih dodatkov in mineralnih polnil. Mešanica je pripravljena za takojšnjo uporabo. Reakcijsko lepilo (oznaka R) je mešanica umetne smole, mineralnih polnil in organskih dodatkov ter strjuje na podlagi kemične reakcije. Na trgu so reakcijska lepila v eno- ali večkomponentni obliki. Oznako za vrsto lepila bomo našli na embalaži proizvoda. Poleg nje bodo proizvajalci na embalaži navedli tudi značilnosti lepila.
Značilnosti lepil za ploščice
Standard deli značilnosti lepil na osnovne, ki so obvezne, in na neobvezne. Osnovne (obvezne) značilnosti mora brezpogojno izpolnjevati vsako lepilo, neobvezne pa so predvidene za uporabo v posebnih razmerah ali kadar se zahteva njihova višja stopnja pri uporabi. Poleg navedenih ima lepilo lahko tudi posebne značilnosti, s katerimi je danih več podatkov o splošnih lastnostih pri uporabi.
Vsaka vrsta lepila ima lahko različne razrede glede na neobvezne značilnosti, navedene v standardu. Ti razredi so označeni z: 1 – običajno lepilo, 2 – izboljšano lepilo, F – hitrovezoče lepilo, T – lepilo z zmanjšanim zdrsom, in E – lepilo s podaljšanim odprtim časom. Celotna oznaka lepila je tako dana z znakom za vrsto glede na vezivo (C, D ali R), sledi oznaka za običajno ali izboljšano lepilo (1 ali 2) in oznaka za posebne značilnosti.
Evropski standard SIST EN 12004 predpisuje tudi obvezne standarde za postopke preskušanj vseh značilnosti lepil. Osnovni značilnosti, ki se preskušata pri vseh lepilih, sta odprti čas in natezna adhezijska trdnost, ki je merilo za sprijem lepila s ploščico in podlago. Natezna adhezijska trdnost cementnih lepil se določa po predpisanem času negovanja laboratorijsko pripravljenih preskušancev na zraku, v vodi, na toploti in po zmrzovanju. Namesto natezne adhezijske trdnosti je za preiskavo disperzijskih in reakcijskih lepil predpisana strižna trdnost. Za lepila za lepljenje ploščic na stenah je predpisana tudi preiskava zdrsa. Sposobnost lepila, da brez poškodb prenese napetosti med ploščicami in podlago, se oceni na podlagi preiskave deformabilnosti. Z oznako »ni primerno za zunanjo uporabo« morajo biti označena lepila, za katera ni bil opravljen preskus zmrzlinske odpornosti in ki niso bila preskusno izpostavljena toploti ali pa pri teh preskusih niso dosegla najnižje zahtevane vrednosti.
V skladu z direktivo za gradbeništvo vsebuje standard tudi zahteve za ovrednotenje skladnosti proizvoda. Začetni preskus opravi imenovani laboratorij, naloga proizvajalca pa je notranja kontrola proizvodnje. Proizvajalci, ki imajo sistem kakovosti po SIST EN ISO 9001 ali SIST EN ISO 9002, domnevno izpolnjujejo zahteve za notranjo kontrolo proizvodnje, če je ta standard vključen v proizvajalčev sistem kakovosti. Pri prvem ovrednotenju proizvoda po zahtevah evropskega standarda ali pred začetkom prodaje novega proizvoda imenovani laboratorij opravi začetni preskus proizvoda, s katerim se potrdi, da lepilo ustreza zahtevam standarda.
Proizvodi, ki so skladni z zahtevami evropskega standarda, imajo na embalaži navedene naslednje podatke: ime proizvoda, oznaka proizvajalca in mesto proizvodnje, datum ali koda proizvodnje, čas in pogoji skladiščenja, številka evropskega standarda in datum izdaje, vrsta lepila (uporabijo se navedene oznake), navodila za uporabo (mešalno razmerje, čas zorenja, čas uporabnosti, odprti čas, po kolikšnem času se lahko zapolnijo stiki med ploščicami in izpostavi obremenitvam ter področje uporabe (lepilo za notranje ali zunanje oblaganje, za polaganje na stenah ali tleh).
Proizvajalci bodo pripravili za proizvod tudi izjavo o skladnosti, ki mora biti v slovenskem jeziku. Vsebovati mora vse podatke v skladu z našo veljavno zakonodajo in standardom. Proizvajalci lepil za ploščice bodo tako po izpolnitvi vseh zahtev standarda, skupaj s postopki potrjevanja skladnosti, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo na proizvodih namestili tudi oznako CE. Proizvod, ki nosi oznako CE, ima prost vstop na evropski trg. Tržiti in uporabljati ga je možno v katerikoli državi članici Evropske unije, ne da bi bilo treba vnovič dokazovati, da izpolnjuje predpisane zahteve.
Vera Verbovšek, univ. dipl. kem.
ZAG Ljubljana
