1. oktobra 2008 je stopil v veljavo novi pravilnik, ki vnaša precej novosti pri gradnji, saj predpisuje znatno nižje vrednosti za toplotno prehodnost zunanjega ovoja in s tem tudi potrebno toplotno moč objekta.

KAJ PRINAŠA NOVI PRAVILNIK?

Pravilnik omogoča enoznačno načrtovanje energetike pri urbanističnem urejanju posameznega področja, naselja in stavb. Vsi predpisani podatki so vezani na nekatere vhodne podatke o moči bodočih naprav.



Bistvo starega pravilnika št. 42/2008 oziroma metode po SIST EN 832 je bilo, da se je stavbi »dodelilo« neko letno količino energije za ogrevanje glede na faktor oblike in ogrevano prostornino. Z izračunom po SIST EN 832 je bilo treba dokazati, da je stavba zasnovana tako, da njena poraba energije ne presega dovoljenih vrednosti. V tem izračunu so se upoštevale izgube zaradi prehoda toplote skozi ovoj stavbe, izgube zaradi prezračevanja, odšteti pa je bilo treba tudi dobitke notranjih virov in dobitke sončnega sevanja. Rezultat izračuna je bila letna poraba energije stavbe pri standardizirani uporabi. Če smo upoštevali še izgube na ogrevalnem sistemu, smo lahko določili letno porabo goriva. Stari pravilnik je tako obravnaval potrebno letno količino toplote za ogrevanje stavbe, izraženo v kWh/(m2a) za stanovanjske stavbe in v kWh/(m3a) za nestanovanjske stavbe.

Novi pravilnik predpisuje postopek, po katerem se poleg dovoljene toplote za gretje ali hlajenje izračuna tudi potrebno toplotno moč naprav. Urbanist tako dobi ob znanem volumnu načrtovanih objektov tudi podatke o največji dovoljeni moči naprav. Na podlagi teh izračunov se nato določi potrebno komunalno opremo (toplovode, plinovode, kotlovnice za daljinsko gretje ipd.).

Novi pravilnik popiše energijsko kakovost stavbe s podatkom o specifičnih toplotnih izgubah stavbe (W/m3) oziroma potrebni moči nameščene ogrevalne naprave. Dovoljene toplotne izgube v času gretja so osnova za izračun povprečne toplotne prehodnosti stavbe. S tem je delo na arhitekturnem področju končano. Nato se izdela projekt gradbene fizike, ki je osnova za projektanta strojnih inštalacij. Projektant ni omejen samo na domače standarde, ampak lahko uporablja vse, ki so v skladu s stanjem gradbene tehnike. Potrebno dovedeno toploto za gretje se izračuna na osnovi temperaturnega primanjkljaja, ki je odvisen od lokacije stavbe. Potrebna toplota za hlajenje pa se izračuna od temperaturnega presežka, ki upošteva zunanje parametre in predvidene notranje vire v skladu s projektom.

Potrebno letno primarno energijo za delovanje stavbe QPE se določi tako, da se letno dovedeno energijo za gretje, pripravo tople vode ter hlajenje in pogon naprav (elektrika) v stavbi pomnoži s faktorjem pretvorbe. Faktor pretvorbe za gorivo je 1, faktor pretvorbe za toploto iz oddaljenega sistema ogrevanja je 1,58 in faktor pretvorbe za električno energijo je 2,15.



Pravilnik uvaja obvezno rabo obnovljivih virov energije (OVE – sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra), ki v 8. členu zahteva, da moramo imeti v vsaki stavbi zagotovljenih vsaj 25 % potreb za gretje, hlajenje, pripravo tople vode in pogon naprav (posamično ali skupno) iz OVE. Stavba je lahko priključena tudi na zunanji vir, ki zagotavlja predpisani delež. Tako bo veliko lažje izpolniti okoljske zahteve po 20-odstotnem zmanjšanju emisij in porabi energije, hkrati pa zagotoviti 25 % energije z obnovljivimi viri energije. Projektna temperatura ogrevnega medija ne sme biti višja od 55 °C. Hladilni sistem je omejen na 6 °C.

Nato sledijo členi z zahtevami za gradbeno fiziko, grelne in hladilne naprave, prezračevalne in klimatizacijske naprave, električno razsvetljavo in posebnosti. Predpisani so tudi napotki za izdelavo izkaza toplotnih karakteristik stavbe in prehodne določbe (priloga 2). Dovoljena je uporaba mednarodnih metod izračuna dovedene energije. Vzorec izkaza toplotnih karakteristik je v prilogi 3.

V prilogi 1 so zahteve o največji dovoljeni toplotni prehodnosti, najnižjih izkoristkih kotlov in generatorjev hladu, največji dovoljeni gostoti moči svetilk in specifične emisije. Toplotne prehodnosti se gibljejo: 0,28 W/(m2K) za zunanji zid, 0,20 W/(m2K) za strop, ki meji na zunanji zrak, 1,3 W/(m2K) za okna oz. kovinska okna 1,6 W/(m2K)) in 1,1 W/(m2K) za zasteklitev.

Specifična moč ventilatorjev je omejena na 1,5 kW/m3 zraka za dovod in 1,0 kW/m3 zraka za odvod. Tudi omejitve rabe za pogon obtočnih črpalk so podobno omejene – 15–30 W/kWtoplote, ki se prenaša.



Bistvene značilnosti novega pravilnika:
•    izpolnjuje zahteve EU direktive o učinkoviti rabi energije v stavbah;
•    omogoča kontrolo izpolnjenih zahtev pravilnika o končani izgradnji stavbe oziroma prevzemu ali prodaji;
•    zagotavlja gradnjo nizkoenergijskih (NEH) stavb z dvakrat nižjimi toplotnimi izgubami in s 25-odstotnim deležem moči iz OVE naprav, kar pomeni zmanjšanje porabe fosilnih goriv v novih stavbah s 100 % na 40 %;
•    omogoča urbanistično načrtovanje na področju energijske oskrbe;
•    omogoča projektantom določanje energijskih parametrov stavbe;
•    uvaja obvezno uporabo obnovljivih virov energije (OVE) v stavbah;
•    zagotavlja uporabo kakovostnih in okolju prijaznih naprav (kondenzacijskih kotlov, toplotnih črpalk, SSE, sončnih celic itd);
•    zagotavlja dobre higienske pogoje bivanja z minimalnim prezračevanjem stavb;
•    zagotavlja večjo rabo domačih izolacijskih materialov in povečuje zaposlenost, saj bodo odprta številna delovna mesta za izboljšanje toplotnega ovoja stavb in rekonstrukcije inštalacij;
•    gradnja naj bi se po tujih izkušnjah podražila za 2–3 odstotke, poraba energije v novih stavbah pa naj bi se zmanjšala za več kot dvakrat.

Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str.

Vir: povzeto po predavanju prof. dr. Petra Novaka, avtorja Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah
Fotografije: arhiv IMC, d. o. o.