UVOD

Bukev (Fagus sylvatica L.) je naš najpomembnejši listavec. Drevo zraste do 40 metrov, krošnja je močno vejnata in visoko usločena. Zdrav les ima rdečkasto belo barvo. Rdeče srce pri bukvi je rdeče rjave barve.

Bukovina je imela v preteklosti majhno vrednost. Uporabljali so jo predvsem za kurjavo, oglje in izdelavo koles za vozove. Zdaj se bukov les uporablja za proizvodnjo furnirjev, vezanih plošč, žaganega lesa, parketa, embalaže, celuloze in – ogrevanje.

Bukev je dimenzijsko izredno nestabilen les, saj ima med lesovi, ki se uporabljajo za izdelavo parketa, skoraj največji volumenski skrček. Parketna deščica širine 60 milimetrov, ki je rezana tangencialno, se ob 2-odstotnem znižanju vlažnosti lesa skrči skoraj za pol milimetra.

Bukev uvrščamo med trde lesove, kamor sodijo tudi hrast, gaber, javor in oreh. Nezaščitena bukev na prostem ni trajna, lahko jo napadejo glive ali žuželke. Pri bukovini se velikokrat pojavijo sivkasta obarvanja zaradi gliv, večinoma zaradi nestrokovnega skladiščenja parketnih elementov, kar pomeni ob visoki relativni zračni vlažnosti in nezadostnem kroženju zraka.

SIST EN 13226: 2003 – evropska bukev

Iz preglednice je razvidno, da lahko v prvi kakovostni razred razvrstimo bukov parket z vraslimi grčicami do premera 2 milimetrov, tangencialne in radialne teksture (bočnice in bličnice), z manjšimi barvnimi razlikami (slika št. 1).

V drugi kakovostni razred sodi parket z vraslimi grčicami do premera 10 milimetrov, radialne in tangencialne teksture, z večjimi barvnimi razlikami, vendar brez bioloških sprememb (slika št. 2).

V tretji kakovostni razred se razvršča parket z napakami, ki ne vplivajo na njegovo odpornost in uporabno kakovost. Sem lahko uvrstimo sivkasto obarvan parket zaradi delovanja gliv – te les obarvajo, vendar ga ne razgrajujejo (slika št. 3).

Nace Kregar, univ. dipl. inž. les.

Inspect, d. d.

Viri:

SIST EN 13226: 2003, masivne parketne deščice s peresom in utorom

G. Pečenko: Zaščita lesa v praksi, 1987

R. Pipa: Anatomija in tehnologija lesa, 1993

M. Geršak, T. Čop, V. Velušček, C. Mrak: Sušenje lesa, 1994