Les je prijazen in topel material, ki v nas vedno znova zbuja ugodne estetske občutke. Le stežka si predstavljamo, da v našem domu ne bi srečevali in uporabljali lesa in izdelkov iz tega plemenitega materiala – od pohištva za opremo bivalnih prostorov, prek parketa in drugih lesenih talnih oblog, vse do vrat in lesenih okenskih okvirjev.

Kljub temu pa prav v prostorih, kjer bi ugodje topline še posebno potrebovali – to je v kopalnicah –, lesa in lesenih izdelkov ne srečujemo prav pogosto. Morda lesene police ali redkeje lesene kopalniške omarice, zadnji dve leti tudi lesene talne obloge (Korak, št. 3/2002, str. 42), večinoma pa prevladujejo hladna keramika, naravni kamen in kovinski elementi. Ali smo se kdaj vprašali, zakaj? Večina ljudi bi odgovorila, da les in voda pač ne gresta skupaj: les, ki ga zmočimo, se zvija, plesni in trohni, lesene površine spremenijo barvo, čiščenje pa je prava nočna mora za vsako skrbno gospodinjo. Vendar so to večinoma le naši predsodki. Ob ustrezni izbiri vrste lesa, pravilnem načrtovanju lesenih izdelkov in natančni izdelavi, skupaj z ustrezno površinsko obdelavo, je možno izdelati elemente, za katere skorajda nihče ne bi pomislil, da so lahko tudi iz lesa: umivalnike, kopalne kadi in kadi za prhanje. Sicer pa nas o dejstvu, da je les zelo primeren tudi za uporabo v kopalnicah, lahko prepričajo lesene savne ali pa ne nazadnje to, da so naši predniki za svojo higieno skrbeli z umivanjem in kopanjem v lesenih čebrih, kadeh ali sodih.

Za novost pri nas in verjetno redkost tudi v evropskem ali celo svetovnem merilu se je odločilo eno izmed manjših slovenskih podjetij. Strokovnjaki z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani smo mu pri razvoju in preskušanju kadi in umivalnikov iz lepljenega masivnega lesa s svojim znanjem z veseljem pomagali.

Najprej smo se osredotočili na izbiro najprimernejše vrste lesa. Proizvajalec je predvsem zaradi estetskih razlogov predlagal uporabo kar nekaj svetlejših vrst lesa iglavcev in listavcev. Poskusi so pokazali, da je med predlaganimi vrstami za uporabo v kopalnicah najprimernejša macesnovina. Zelo pomembna je bila tudi pravilna izbira lepila, ki zagotavlja dolgotrajno in nespremenjeno trdnost ob vsakodnevni uporabi – to je ob pogostem močenju ali vlaženju.

Veliko eksperimentalnega dela je bilo vloženega v pravilno izbiro površinskega zaščitnega sistema, ki bi preprečil neugodne posledice stika lesa z vodo. Na trgu je na voljo veliko različnih površinskih premazov – lakov, ki pa imajo skupno značilnost, da so izdelani iz sintetičnih produktov kemijske industrije in na površini lesa tvorijo manj ali bolj debel utrjen film. Zato njihova uporaba les po svoje razvrednoti, saj ta izgubi naravno pristnost: spremenita se videz in otip. Proizvajalec je želel ohraniti naravne značilnosti lesenih površin, ki bi bile hkrati kar najbolje zaščitene. Rešitev se je ponudila v naravnih vodoodbojnih oljih, ki so za človeka neškodljiva in prijazna do okolja. Lesene kopalniške elemente smo premazovali z različnimi zmesmi naravnih olj in po natančno predpisanih standardnih metodah preskušali značilnosti površinsko obdelanih izdelkov. Merili smo prepustnost zaščitnega sloja za hladno in vročo vodo, za vodno paro ter odpornost obdelanih površin proti nekaterim sredstvom, ki jih v kopalnicah najpogosteje uporabljamo. Po standardnih metodah smo ugotavljali odpornost zaščitenih izdelkov proti glivam modrivkam, ki lahko les z intenzivnim obarvanjem estetsko razvrednotijo, in proti glivam, povzročiteljicam lesne trohnobe. Testne izdelke smo izpostavili močno obremenilnim vlažnostnim in toplotnim vplivom, kakršnih med normalno uporabo skoraj ni, ter merili njihove dimenzijske spremembe. Na podlagi rezultatov teh obsežnih in dolgotrajnih poskusov smo med testnimi premazi izbrali najprimernejši sistem zaščite lesenih kadi in umivalnikov.

Da bi lesene kadi in umivalniki kar najdlje ohranili svoj estetski videz, je z njimi treba skrbno ravnati in jih vzdrževati. Zato je bila sestavni del razvoja tudi priprava navodil za kupce, seveda na podlagi laboratorijskih poskusov. Najvišja dovoljena temperatura vode, ki se sme spuščati v lesene kopalne kadi oziroma umivalnike, je 60 stopinj Celzija, predvsem zato, da s prevročo vodo ne bi poškodovali sloja zaščitnega premaza. Po uporabi je treba vodo takoj izpustiti, kad očistiti s toplo vodo in po možnosti z mehko krpo obrisati do suhega. Precej pozornosti smo namenili izbiri primernih čistil: uporaba katerihkoli čistilnih sredstev, ki vsebujejo alkalije (amoniak, amine, sodo, natrijev hidroksid …), je prepovedana. Omenjena sredstva namreč na površini obdelanega lesa puščajo temne madeže. Najprimernejša čistila za kopalniške elemente iz masivnega lesa so predvsem tista, ki vsebujejo kislinske aktivne komponente (naravni kis ali razredčeno ocetno kislino), ne pa tudi abrazivnih sredstev. Priporočljivo je, da se leseni kopalniški elementi enkrat na leto preventivno premažejo s sredstvom, ki je na voljo pri proizvajalcu.

Gotovo so lesene kadi in umivalniki bolj občutljiv izdelek v primerjavi s keramično sanitarno opremo, vendar pa so nekaj posebnega. Uporabnike lahko razveseljujejo zelo dolgo, ne da bi se pri tem spremenile uporabnostne in estetske lastnosti. Pogoj za to pa je seveda pravilno ravnanje z leseno kopalniško opremo.