Najbrž ni države, ki bi bila zadovoljna s svojim šolskim sistemom. Splošno prepričanje pa je, da je treba spremembe v šolstvu uvajati postopno in velikokrat raje z zamudo kot prehitro.

Poklicno in strokovno izobraževanje je trenutno na slepem tiru in ni deležno poglobljenega ukvarjanja šolskega ministrstva, prednostne so gimnazije. Vpis v poklicne šole stalno upada, mladina v poklicu ne vidi dobrih možnosti, čeprav v praksi ni vedno tako. Gospodarstvo je prezaposleno z reševanjem sprotnih vprašanj, kadrovska politika je prepuščena prihodnosti.

Strokovni svet RS je potrdil nova izhodišča za pripravo programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja.

UVOD

Izhodišča izhajajo iz ciljev, ki jih določajo bela knjiga in šolski predpisi ter se opirajo na izhodišča kurikularne prenove. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je pri svojih odločitvah upošteval tudi izsledke spremljanja prenovljenih izobraževalnih programov v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju v obdobju 1997–2000 ter rezultate racionalne in empirične evalvacije teh programov.

Osrednji vsebinski del teh izhodišč so cilji programske prenove poklicnega in strokovnega izobraževanja, pri čemer so poudarjeni predvsem tisti, ki izhajajo iz zakonske zahteve po urejanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na načelih socialnega partnerstva ter skupne odgovornosti države, delodajalcev in delojemalcev za poklicno in strokovno izobraževanje.

NOVI POJMI

Izhodišča uvajajo nove pojme:
Poklic: enota, v katero se razvršča delo, ki je sorodno po vsebini in zahtevnosti ter ga praviloma opravlja ena oseba.

Poklicne kompetence: obsegajo temeljna znanja, spretnosti in sposobnosti ter druge osebnostne lastnosti, ki zagotavljajo usposobljenost posameznika.

Poklicni standard: dokument, ki določa naziv poklica, ki ga bo opravljal posameznik – delovna področja in tipična dela v okviru poklica, raven zahtevnosti, temeljna praktična znanja, nanje navezana strokovnoteoretična in pripadajoča splošna znanja ter ključne kompetence.

Poklicna kvalifikacija: operativna delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov.

Modul: daje neko zaokroženo znanje, ki pomeni poklicno prepoznavno usposobljenost oziroma poklicno kvalifikacijo. Modul ustreza delu programa in se pripravi na podlagi poklicnega standarda. Program z več poklicnimi standardi ima več modulov.

POMEMBNE NOVOSTI

 
Med novosti gotovo sodi tesnejša povezava izobraževanja in dela (izobraževanje na delovnem mestu).

Nosilca izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico – medpodjetniškim centrom – izvajata izobraževalni program.

Strategija uvajanja praktičnega izobraževanja tudi v podjetja izvira iz tržnega gospodarstva, ki kaže, da brez udeležbe in soodgovornosti podjetij in njihovih združenj ni mogoče organizirati kakovostnega poklicnega izobraževanja.

Pomembna novost je tudi, da se izobraževalni programi členijo v module. Glede na sorodnosti poklicnih standardov, na katerih temelji izobraževalni program, se členijo v module, ki vsak zase ne omogoča pridobitve poklicne izobrazbe, lahko pa omogoča pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu z zakonom.

Modul obsega praktična znanja, nanje navezana strokovnoteoretična znanja in ključne kvalifikacije.

Novosti pri poklicnem in strokovnem izobraževanju bodo omogočale načrtno permanentno izobraževanje, bodisi s programi za izpopolnjevanje in poglabljanje znanj bodisi za prekvalifikacijo in specializacijo. Odraslim bodo dane možnosti, da si pridobijo poklicno izobrazbo tudi z izpiti, ne da bi se vključevali v formalne oblike izobraževanja.

Uveljavilo naj bi se tudi prepletanje učnociljnega in učnovsebinskega načrtovanja, ki bi učiteljem omogočalo lažje izbire vsebine in metode pouka. Učni cilji se določajo tudi s pomislekom o njihovi dejanski uresničljivosti, zato da bi težili k razbremenitvam učnih načrtov po načelu »dati učencem manj, da bi odnesli več«.

Z zmanjševanjem števila predmetov in povezovanjem področij znanj in predmetov v logične in vsebinsko zaokrožene celote ter z vgrajevanjem praktičnih znanj v teoretična naj bi se presegla predmetna razdrobljenost in integriteta znanja.

To tudi pomeni, da bi se v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju splošnoizobraževalna znanja večinoma vključila v strokovne predmete.

Izobraževalni programi bodo praviloma omogočili pridobiti izobrazbo za več poklicev oziroma poklicnih standardov. Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe se bo vpisal v spričevalo o končanem izobraževanju, kot dodatek pa bodo še razvidne posebnosti v izobraževanju posameznika.

PODLAGE ZA PRIPRAVO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Nižje poklicno izobraževanje
Izobraževanje bo trajalo dve leti. Skupno število ur pouka izhaja iz 33 tedenskih ur in skupno 70 tednov izobraževanja (skupaj 2310 ur).

Šola v okviru 462 ur določi cilje in vsebine izobraževanja sama ali v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Izobraževanje se konča z zaključnim izpitom, ki obsega izdelek oziroma storitev z zagovorom.

Srednje poklicno izobraževanje
Programi srednjega poklicnega izobraževanja trajajo tri leta in pol. Pripravljeni bodo lahko ne glede na dualno ali šolsko organizacijo izobraževanja. Dualna organizacija izvedbe programa se opredeli na podlagi sklenjenih učnih pogodb med delodajalcem, vajencem in njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki.

Jedro obsega minimalni standard teoretičnih oziroma praktičnih znanj. Praktično znanje bo zajemalo: praktični pouk v šoli ali medpodjetniškem centru, praktično izobraževanje v delovnem procesu in delovno prakso.

Program se konča z zaključnim izpitom, ki obsega teoretični del (pisni in ustni izpit iz jezikovne komunikacije) in praktični del (izdelek oziroma storitev) z zagovorom.

Tehniško izobraževanje
Programi tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja se pripravljajo praviloma za štiriletno šolanje.
Predmetnik je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov:
– splošnoizobraževalni predmeti,
– strokovnoteoretični predmeti,
– praktično izobraževanje,
– interesne dejavnosti.

Program se konča s poklicno maturo, z izpiti iz obveznih in izbirnih predmetov.

Poklicno tehniško izobraževanje
Programi za petletno izobraževanje se pripravljajo, če to terja zahtevnost stroke in je posebej utemeljeno. Ti programi se oblikujejo kot nadgradnja programov poklicnega izobraževanja in omogočajo absolventom poklicnega izobraževanja na ustreznem strokovnem področju doseči tehniško oziroma srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna izobrazbenemu standardu štiriletne strokovne oziroma tehniške šole. Strokovni svet opredeli vsebino in cilje pouka za 80 odstotkov učnih ur, 20 odstotkov ur se opredeli na ravni šole.
Izobraževanje se konča s poklicno maturo.

Poklicni tečaj 
Programi poklicnega tečaja omogočajo absolventom gimnazij pridobiti prvi poklic na enaki ravni kot ustrezne srednje poklicne, tehnične in druge šole.

SKLEP

Na podlagi izhodišč se pripravita nadgradnja in pozneje izpeljava v praksi.

Ob uvajanju sprememb se gotovo vedno pojavijo pomisleki, še zlasti glede povezovanj z lokalnim gospodarstvom v trenutnih razmerah, kajti za tak sistem povezave je nujno stabilno gospodarstvo.

V šolstvu smo tudi vedno deležni očitkov, da naši dijaki premalo znajo, kar naj bi še posebno veljalo za praktična znanja. Izmenjave dijakov v mednarodnih projektih Leonardo da Vinci pa marsikdaj govorijo nasprotno. Tisti, ki smo imeli priložnost primerjati znanja naših dijakov s tujimi, smo praviloma ugotavljali, da je raven tako strokovnih kot praktičnih znanj pri nas višja. Tujci pa so priznali, da se od nas lahko marsikaj naučijo.

Ali to pomeni, da so težave drugje? V prenašanju znanja v prakso?

Darinka Kozinc, univ.dipl.inž.les.