Letošnje izdaje revije Korak so v delu zapisov o arhitekturi in talnih oblogah prikazovale predvsem urejanje javnih površin oziroma trgov. In kdor je v tej beri potrpežljivo pregledoval zapise in fotografije, je zlahka ugotovil, da so rešitve velikopotezne. Prav to je tudi njihov namen. In vendar je spoznanje o nujni velikopoteznosti le delček uresničitve vsakega projekta. Tu je potrebno še veliko znanja, poznavanja tematike, ustvarjalnosti in poguma. Kam merim?
Mestni trg v Idriji (Podrecca)
V Sloveniji imamo nekaj dobrih rešitev javnega prostora. Mestna trga v Idriji in na Jesenicah nista sama, a vendar sta osamljena primera kakovostnega in sodobnega oblikovanja. Treba je seveda poudariti, da se mnenja opazovalcev ali strokovne javnosti lahko razlikujejo. Vendar pa v odgovor skeptiku, mnenju posameznika ali skupine lahko dodam, da se mesta morajo razvijati in posodabljati (in se tudi bodo), saj so razvoj in druge napredne zadeve pravzaprav namenjene mestu, s tem pa tudi mestnemu trgu. Ostaja le še vprašanje časa – kdaj.
Gradec, Avstrija: Majhni trgi lahko popestrijo ponudbo mesta.
Nekateri trgi so spoznano pomembni. Kjer so v materialno strukturo vtkane čustvene in duhovne vezi zavedanja o pomembnosti obstoja in preteklosti naroda, je kakršnakoli sprememba videza verjetno najteže izvedljiva. In prav je tako. A drugi, »manj pomembni« in manjši trgi – in teh je pri nas največ – kar prepogosto niso urbanizirani, so slabo opremljeni in s tem slabše uporabni. Prostor tako ni izkoriščen, med uporabniki je slabo zapisan in kot tak predmet izogibanja.
Titov trg v Velenju
Trgi so za projektante zanimiva, pa tudi težka naloga. Spajanje starega in novega, nadaljevanje in nadgrajevanje struktur in reminiscenc, povzemanje ali prepis prvin so le nekatere najvidnejše strategije pri urejanju kakovostnega prostora. Trg ni zanimiv samo s stališča velikopoteznosti oblikovalca ali projektanta, temveč kakovostno oblikovan dodatno pripomore k prepoznavnosti kraja.
Mestni trg v Idriji, detajl (Podrecca)
Za trenutek pomislimo na Tartinijev trg v Piranu, Titov trg v Velenju, Prešernov trg v Ljubljani, Trg Celjskih knezov v Celju, Trg Brolo v Kopru, Glavni trg v Kranju, Slomškov trg v Mariboru … Verjamem, da ima vsak v vaši glavi svojo podobo. Od tod naprej bo vaša misel narekovala stopnjo zavedanja o pomenu javnih površin in nadaljevala nastavek prispevka.
Prešernova ulica v Kranju (Plečnik)
Popotovanje skozi delček mediteranskega bazena evropskih mest in trgov v njih se za letos končuje. Ob drugi priložnosti morda nadaljujemo. Srečno!
Prešernov trg in Tromostovje s tržnico v Ljubljani (Plečnik)
Trg kot prizorišče za različno uporabo – glasba
Levstikov trg v Ljubljani (Plečnik)
Titov trg v Velenju
Prešernov trg in Tromostovje s tržnico v Ljubljani (Plečnik)
Prešernova ulica v Kranju (Plečnik)
Trg kot prizorišče za različno uporabo – šah
Mitja Pekeč, u. d. i. a.
Fotografije: arhiv avtorja
