Pozornost pri polaganju tlakov in talnih oblog pogosto namenjamo predvsem pri novogradnjah in novih objektih, redkeje pa se ukvarjamo s stavbami, ki so del našega vsakdanjika. Ali ste kdaj pozorni na tla v bolnišnici, vrtcu, domu ostarelih, skratka, na tla v javnih in zasebnih ustanovah družbenega pomena? Glede na nezavidljivo naložbeno politiko države v javno infrastrukturo in objekte je velikokrat vprašljiva tudi kakovost same gradnje in materialov, poseben dejavnik pa je seveda starost teh objektov, saj pogosto sodijo še v čas »Marije Terezije«. Spomnimo se razpadajoče onkološke klinike, ki so jo zgradili v nekdanji konjušnici in je desetletja dobesedno razpadala nad glavami najhujših bolnikov, dokler se vse skupaj ni končalo s katastrofalno poplavo. Da bi preprečili vsaj najhujše težave in zagotovili vsaj minimalne higienske standarde, za javne zavode veljajo posebne zahteve in redni nadzor, s čimer poskušajo državne inšpekcijske službe odpravljati nepravilnosti v dobro uporabnikov teh prostorov.
Gospa Paller, katere objekte nadzorujete?
Zdravstvena inšpekcija pri svojem delu med drugim nadzoruje tudi javne prostore, v katerih potekajo otroško varstvo, vzgoja, izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo … Ob takšnih pregledih praviloma preverjamo zdravstveno-higiensko stanje in tehnične zahteve glede vgrajenih materialov in načina vgradnje.
Na kaj ste pozorni ob pregledih talnih oblog?
Preverjamo predvsem, ali so talne površine ali obloge izdelane iz materialov, ki omogočajo preprosto in učinkovito suho in mokro čiščenje ter razkuževanje, seveda pa pregledamo tudi, ali so stiki tal in sten gladki ter solidno obdelani.
Kaj je z normativi, ki jih uporabljate? Ali imate dovolj »instrumentov« za uveljavljanje in opravljanje nadzora?
Najprej moram povedati, da smo z normativi in zakonskimi podlagami zelo na tesnem, saj imamo za zdaj zelo malo predpisov za obravnavano področje.
Zakonska podlaga, kjer so jasno omenjene talne površine, je le 13. člen Pravilnika o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti (Ur. l. RS, št. 24/92), ki pravi: »Izvedba tal v prostorih mora zagotavljati toplotno in zvočno izolacijo ter omogočati mokro čiščenje in dezinfekcijo. Stiki tal in sten morajo biti gladko in solidno obdelani.«
Drug predpis s tega področja je Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 73/2000, 45. čl.). Po tem pravilniku je pri izbiri tal in gradbenih izdelkov treba upoštevati naslednje:
To so torej predpisi, ki jih uporabljate pri delu. Ali zadostujejo za učinkovit nadzor?
Priznati moram, da ne, saj so napisani preveč splošno. Seveda nam ponujajo neki okvir, v katerem lahko ob ugotovitvi nepravilnosti ukrepamo in zahtevamo izboljšanje razmer. Težko pa je na podlagi tako napisanih pravil natančno določiti, kaj in kako je lahko vgrajeno kot talna obloga v ustanovah, ki jih preverjamo.
Za bolnišnice pravih predpisov sploh nimamo, v pomoč nam je le zakon o nalezljivih boleznih, ki pa seveda ne zadostuje.
Ali se vam zdi, da bi morali to zakonodajno področje dopolniti z drugimi akti?
Vsekakor, na to opozarjamo pristojne že leta in leta. Zadnje čase pa je v postopku sprejemanja kar nekaj predpisov in standardov.
Na kaj ste najbolj pozorni, ko preverjate neko talno oblogo, recimo v zdravstvenem domu?
Za nas je najpomembneje, da je obloga preprosta za čiščenje in omogoča razkuževanje. Pri zdravstvenih ustanovah smo posebej pozorni še na prehod tal v steno, kjer mora stik omogočati čiščenje, hkrati pa se tam ne sme nabirati umazanija ali klice.
Kako poteka vaš nadzor? Imate razdeljena območja ali dejavnosti?
Zdravstveni inšpektorat RS ima devet območnih enot. Vsaka na svojem območju opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov, za katere je pooblaščena zdravstvena inšpekcija. Ena izmed enot je območna enota Ljubljana, ki opravlja nadzor v osrednjem delu Slovenije. Zdravstveni inšpektorji so specializirani za nadzor posameznega področja, tako nadzor objektov, v katerih poteka zdravstvena dejavnost, opravljajo trije inšpektorji.
Glede na vaše dolgoletne izkušnje nam povejte, katere napake najpogosteje odkrijete pri talnih oblogah?
Najbolj problematičen je stik stene in tal, ki pogosto ni izveden solidno, dolgo časa tudi ni bilo primernih materialov, vendar se to zdaj izboljšuje, tako da se zadeva lahko dobro reši. Tudi pri novih gradnjah naletimo na slabo vgradnjo sicer primernih materialov. Razloga za to sta najbrž naglica, s katero se danes gradijo objekti, in seveda minimiziranje stroškov.
Še vedno se dogaja, da odkrijemo slabo položene keramične ploščice, kjer stiki s fugirno maso niso dobro zadelani in kar lahko dolgoročno recimo neki bolnišnici prinese veliko težav.
Kakšen ukrep lahko izrečete?
Če pri pregledu ugotovimo kakršnekoli pomanjkljivosti, imamo pooblastilo za izdajo ureditvene odločbe, v kateri določimo zamenjavo materiala, obnovo ali popravilo. V odločbi postavimo rok in potem na kontrolnem pregledu zadevo preverimo. Seveda lahko potem uporabimo še predlog sodniku za prekrške, vse do zaprtja objekta, če se razmere ne popravijo. Vendar tak drastičen ukrep ponavadi uporabimo le, ko je zaradi neizvajanja ukrepa ogroženo zdravje ljudi.
Kje je slabše, pri zasebnih ali javnih ustanovah, ki so pod vašo domeno?
Mislim, da je nekaj več težav v javnih ustanovah, ker se dejavnost opravlja v večjih, praviloma tudi starejših objektih. To avtomatično pomeni veliko denarja za vzdrževanje in prenovo. Javne ustanove so pogosto manj »luksuzne«, kar se seveda lahko kaže tudi pri izbiri materiala in izvedbi del.
Zasebniki ponavadi delajo v novogradnjah, kjer so že uporabili sodobne materiale.
Kako je s temi materiali? Predpisi jih navsezadnje ne določajo natančno, srečujemo pa se s poplavo novih materialov.
Predpisi novim materialom seveda ne morejo slediti in občasno se srečamo s kako talno oblogo, ki jo vidimo prvič. Takrat od investitorja oziroma upravljalca zahtevamo, da predloži certifikat skladnosti izdelka z zakonodajo, in če so ti sodobni materiali dobro vgrajeni, jih seveda dopuščamo.
Pri tem nas spet omejuje pomanjkanje predpisov, predvsem pri zdravstvenih prostorih pa moramo upoštevati še dodatne vidike. Tako za prostore, kjer se opravlja le svetovalna dejavnost ali recimo psihiatrično zdravljenje, ne moremo zahtevati enakih oblog kot v operacijskih dvoranah.
Kako pogosto opravljate nadzor?
V naši službi imamo evidenco vseh objektov, ki sodijo na naše delovno področje. Praviloma naj bi vsakega obiskali vsaj enkrat na leto. Seveda se ob kadrovski stiski zgodi, da kakšnega, ki ni tako problematičen, obiščemo redkeje, tiste, v katerih imajo težave, pa pogosteje.
Kaj nam bo prinesla Evropska unija? Ali bomo prevzeli njene standarde?
Že s pristopno izjavo smo se v Sloveniji zavezali, da bomo naše standarde uskladili s standardi Evropske unije. Nekatera področja (živila) smo že harmonizirali, druga bomo morali z vstopom, verjetno tudi zahteve o objektih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost.
dr.med. Jolanda Paller Anželj
Gospa Paller, katere objekte nadzorujete?
Zdravstvena inšpekcija pri svojem delu med drugim nadzoruje tudi javne prostore, v katerih potekajo otroško varstvo, vzgoja, izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo … Ob takšnih pregledih praviloma preverjamo zdravstveno-higiensko stanje in tehnične zahteve glede vgrajenih materialov in načina vgradnje.
Na kaj ste pozorni ob pregledih talnih oblog?
Preverjamo predvsem, ali so talne površine ali obloge izdelane iz materialov, ki omogočajo preprosto in učinkovito suho in mokro čiščenje ter razkuževanje, seveda pa pregledamo tudi, ali so stiki tal in sten gladki ter solidno obdelani.
Kaj je z normativi, ki jih uporabljate? Ali imate dovolj »instrumentov« za uveljavljanje in opravljanje nadzora?
Najprej moram povedati, da smo z normativi in zakonskimi podlagami zelo na tesnem, saj imamo za zdaj zelo malo predpisov za obravnavano področje.
Zakonska podlaga, kjer so jasno omenjene talne površine, je le 13. člen Pravilnika o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti (Ur. l. RS, št. 24/92), ki pravi: »Izvedba tal v prostorih mora zagotavljati toplotno in zvočno izolacijo ter omogočati mokro čiščenje in dezinfekcijo. Stiki tal in sten morajo biti gladko in solidno obdelani.«
Drug predpis s tega področja je Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 73/2000, 45. čl.). Po tem pravilniku je pri izbiri tal in gradbenih izdelkov treba upoštevati naslednje:
- podna konstrukcija ne sme presegati toplotne vpojnosti, ki jo za talne konstrukcije za javne prostore, namenjene otrokom, predpisuje JUS U. J5.054;
- materiali za končno oblogo tal morajo biti trdni, nedrseči in taki, da jih je mogoče čistiti s tekočimi čistili;
- v igralnicah mora biti stik poda in stene izdelan tako, da ga je mogoče preprosto in temeljito očistiti;
- talne obloge v mokrih prostorih (kuhinja, pralnica, kotlovnica) morajo biti nedrseče in nagnjene proti odtokom s talnimi sifoni;
vrhnja talna obloga na terasi mora biti blago nagnjena od notranje stene proti zunanjemu robu (odtekanje meteorne vode, pomivanje s tekočo vodo).
Tretji predpis pa je s področja javnih ustanov, namenjenih za starejše občane. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb, pomoči na domu in socialnega servisa (Ur. l. RS, št. 6/1999, 45. čl.) določa, da morajo biti talni materiali taki, da na njih ne drsi, tudi kadar so mokri. Ustrezati morajo namenu prostora, biti preprosti za vzdrževanje in izvedeni neoporečno za higiensko čiščenje, posebno na stikih s steno. Zagotavljati morajo toplotno in zvočno izolacijo.To so torej predpisi, ki jih uporabljate pri delu. Ali zadostujejo za učinkovit nadzor?
Priznati moram, da ne, saj so napisani preveč splošno. Seveda nam ponujajo neki okvir, v katerem lahko ob ugotovitvi nepravilnosti ukrepamo in zahtevamo izboljšanje razmer. Težko pa je na podlagi tako napisanih pravil natančno določiti, kaj in kako je lahko vgrajeno kot talna obloga v ustanovah, ki jih preverjamo.
Za bolnišnice pravih predpisov sploh nimamo, v pomoč nam je le zakon o nalezljivih boleznih, ki pa seveda ne zadostuje.
Ali se vam zdi, da bi morali to zakonodajno področje dopolniti z drugimi akti?
Vsekakor, na to opozarjamo pristojne že leta in leta. Zadnje čase pa je v postopku sprejemanja kar nekaj predpisov in standardov.
Na kaj ste najbolj pozorni, ko preverjate neko talno oblogo, recimo v zdravstvenem domu?
Za nas je najpomembneje, da je obloga preprosta za čiščenje in omogoča razkuževanje. Pri zdravstvenih ustanovah smo posebej pozorni še na prehod tal v steno, kjer mora stik omogočati čiščenje, hkrati pa se tam ne sme nabirati umazanija ali klice.
Kako poteka vaš nadzor? Imate razdeljena območja ali dejavnosti?
Zdravstveni inšpektorat RS ima devet območnih enot. Vsaka na svojem območju opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov, za katere je pooblaščena zdravstvena inšpekcija. Ena izmed enot je območna enota Ljubljana, ki opravlja nadzor v osrednjem delu Slovenije. Zdravstveni inšpektorji so specializirani za nadzor posameznega področja, tako nadzor objektov, v katerih poteka zdravstvena dejavnost, opravljajo trije inšpektorji.
Glede na vaše dolgoletne izkušnje nam povejte, katere napake najpogosteje odkrijete pri talnih oblogah?
Najbolj problematičen je stik stene in tal, ki pogosto ni izveden solidno, dolgo časa tudi ni bilo primernih materialov, vendar se to zdaj izboljšuje, tako da se zadeva lahko dobro reši. Tudi pri novih gradnjah naletimo na slabo vgradnjo sicer primernih materialov. Razloga za to sta najbrž naglica, s katero se danes gradijo objekti, in seveda minimiziranje stroškov.
Še vedno se dogaja, da odkrijemo slabo položene keramične ploščice, kjer stiki s fugirno maso niso dobro zadelani in kar lahko dolgoročno recimo neki bolnišnici prinese veliko težav.
Kakšen ukrep lahko izrečete?
Če pri pregledu ugotovimo kakršnekoli pomanjkljivosti, imamo pooblastilo za izdajo ureditvene odločbe, v kateri določimo zamenjavo materiala, obnovo ali popravilo. V odločbi postavimo rok in potem na kontrolnem pregledu zadevo preverimo. Seveda lahko potem uporabimo še predlog sodniku za prekrške, vse do zaprtja objekta, če se razmere ne popravijo. Vendar tak drastičen ukrep ponavadi uporabimo le, ko je zaradi neizvajanja ukrepa ogroženo zdravje ljudi.
Kje je slabše, pri zasebnih ali javnih ustanovah, ki so pod vašo domeno?
Mislim, da je nekaj več težav v javnih ustanovah, ker se dejavnost opravlja v večjih, praviloma tudi starejših objektih. To avtomatično pomeni veliko denarja za vzdrževanje in prenovo. Javne ustanove so pogosto manj »luksuzne«, kar se seveda lahko kaže tudi pri izbiri materiala in izvedbi del.
Zasebniki ponavadi delajo v novogradnjah, kjer so že uporabili sodobne materiale.
Kako je s temi materiali? Predpisi jih navsezadnje ne določajo natančno, srečujemo pa se s poplavo novih materialov.
Predpisi novim materialom seveda ne morejo slediti in občasno se srečamo s kako talno oblogo, ki jo vidimo prvič. Takrat od investitorja oziroma upravljalca zahtevamo, da predloži certifikat skladnosti izdelka z zakonodajo, in če so ti sodobni materiali dobro vgrajeni, jih seveda dopuščamo.
Pri tem nas spet omejuje pomanjkanje predpisov, predvsem pri zdravstvenih prostorih pa moramo upoštevati še dodatne vidike. Tako za prostore, kjer se opravlja le svetovalna dejavnost ali recimo psihiatrično zdravljenje, ne moremo zahtevati enakih oblog kot v operacijskih dvoranah.
Kako pogosto opravljate nadzor?
V naši službi imamo evidenco vseh objektov, ki sodijo na naše delovno področje. Praviloma naj bi vsakega obiskali vsaj enkrat na leto. Seveda se ob kadrovski stiski zgodi, da kakšnega, ki ni tako problematičen, obiščemo redkeje, tiste, v katerih imajo težave, pa pogosteje.
Kaj nam bo prinesla Evropska unija? Ali bomo prevzeli njene standarde?
Že s pristopno izjavo smo se v Sloveniji zavezali, da bomo naše standarde uskladili s standardi Evropske unije. Nekatera področja (živila) smo že harmonizirali, druga bomo morali z vstopom, verjetno tudi zahteve o objektih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost.
